Noben ni razumel. Razen Edgar, napol. "Tudi proti Arabeli je imel nekaj" Mu povem. Brez besed sedi tam, na preprogi in guba čelo. Nenadoma odločno vstane, da se jaz, v svoji domišliji, zdrznem. "Pridi" Sledim mu. Skozi pasja vratca, do Arabeline sedaj prazne hiše. Na mizi leži listek, na katerem je napisanih bogih pet besed. *i* Kmalu se vrnemo, pazite se *i* .Brez besed se spogledava. Nato pa vzkliknem. "Kristjan!" Njegov pogled se omrači. Odpre usta, a ga prehitim. "Ne bodo ga tako hitro ugrabili. Preveč sumljivo bi bilo" Malo se sprosti. Nenadoma se mu oči zasvetijo, glava se dvigne. "Sledi!" Saj res! Sledi v blatu. Obadva naenkrat planeva proti vratcem, da se zaletiva, ko poskušava čim hitreje priti skozi majhna vratca."Punce imajo prednost" Mi nakaže in brez besed smuknem ven. Srečo imava, da je nehalo deževati, in so se sledi ohranile. Stečem za njimi, z Edgarjem tesno za petami. Oziroma tacami. Sledi naju vodijo v gozd. Edgarja, ki je boljši sledilni pes, spustim naprej. Naenkrat se ustavi, da se zeletim v njega. Osramočeno stresem z glavo. A v trenutku razumem, zakaj se je ustavil. Povodenj je dvignila reko. ln zdaj je bila res, res velika, in zelo, zelo hitra. "Sledi se nadaljujejo na drugi strani" Rečem. "ln morava jim slediti" Me dopolni. Neodobravajoče odkima. Jaz pa se, preden še kaj reče, vržem v mrzlo ter blatno vodo.
Ne morem plavat. Ne morem glave držati na površju. Ne morem. Ne morem. Pustim telo, da potone. V sebi nenadoma začutim mir. Odprem oči. Blato se je zadrževalo bolj zgoraj, spodaj, na dnu, pa se je videla vsaka podrobnost. Voda je bila mirna, komaj, da se je premikala. Z tacami se odrinem, in lahkotno zaplavam. Vau, kako je lepo. Nikoli nisem bila tako mirna. Preden sem se zavedla, sem prišla do druge strani reke. Edgar, ki je bil komaj na sredini reke, je pobuljil. Ni me mogel slišati, zato sem mu pokazala, naj se potopi. Ubogal me je. Čez nekaj sekund je prišel iz vode, ter se stresel. "Hvala" zasope. Stečeva naprej. Po pol ure teka prideva do jase. Izmučena, mokra in utrujena se vležem pod drevo. "Tu bova prenočila" Odloči Edgar.
Ne morem plavat. Ne morem glave držati na površju. Ne morem. Ne morem. Pustim telo, da potone. V sebi nenadoma začutim mir. Odprem oči. Blato se je zadrževalo bolj zgoraj, spodaj, na dnu, pa se je videla vsaka podrobnost. Voda je bila mirna, komaj, da se je premikala. Z tacami se odrinem, in lahkotno zaplavam. Vau, kako je lepo. Nikoli nisem bila tako mirna. Preden sem se zavedla, sem prišla do druge strani reke. Edgar, ki je bil komaj na sredini reke, je pobuljil. Ni me mogel slišati, zato sem mu pokazala, naj se potopi. Ubogal me je. Čez nekaj sekund je prišel iz vode, ter se stresel. "Hvala" zasope. Stečeva naprej. Po pol ure teka prideva do jase. Izmučena, mokra in utrujena se vležem pod drevo. "Tu bova prenočila" Odloči Edgar.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
mogoče daj med dvema različnima govorima prazno vrstico.
Drugače pa je vsebinsko zgodba zanimiva in polna.
mogoče daj med dvema različnima govorima prazno vrstico.
Drugače pa je vsebinsko zgodba zanimiva in polna.
0
Moj odgovor:
Oli
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
SŠ PRIJATELJICA
okej js sm najprej mela namen it na frizersko sš in mam eno prijatlco in ko sm ji to povedala je takoj tud ona hotla it taj pol sm si pa js premisnla in sm rekla da bi sla na predsolsko in si je ona cudezno premisnla in rekla ooo to bi pa js tud in js bi res rada bla vzgojitlca vsaj na predsolsko bi rada sla od nje pa to sploh niso sanje no pac zdej kao so to najvecje ampak vem da niso ker je vedno hotla na zdravstveno pac hodi za men ko nek cucek na povodcu pol je sla se k svetovalni delavki in ji predstavla to kot svoje sanje ki ji je obistvo od mene ukradla pac tf mors met svoje sanje pac ona dejansko s tem ozema moznosti za upis js si to res zelimmmmmmmmmm jojjjjjjjjj glih sn najdla neki zase pa mi to hoce nekdo odvzet mama pa prblizno iste ocene 234






Pisalnica