KATTIE DONN
Pa saj ne morem verjeti! Ravno me je vsa panična klcala Phoenix in kričala, da naj se takoj pogovorim z Niko, da naj ta male spravi v red, če jih že jaz ne morem. Bilo mi je čudno, a potem je začela naštevati, kaj vse se je zgodilo včeraj: ta mali so šli prvič v Demonsko šolo, Kajo je slišala, kako se na wcju joka, da jim je zvečer prišla voščit lahko noč (rekla je, da je bila ura že malo do polnoči,) pa jih je videla na svojih posteljah, ob njih piksne radlerja, spali naj bi v oblekah in v roki naj bi imeli telefone. In za povrh - Gala ni bilo! Tako sem se odločila, da bom Kajo poklicala in preverila, kako jim gre. Pet popoldne je, se pravi, da bi s šolo morali že zdavnaj končati. Pokličem jo. Javi se mi s čisto utrujenim glasom. "Hej, Kaja, kako gre?" jo vprašam. "Slišim, da ste včeraj dolgo v noč žurali s telefoni!" "Ja pa kaj?!" se zadere. Uau, s to punco res nekaj ni ok... "Am, si v redu?" vprašam, da bom sigurna. "sUpER sEm!" zavpije in slišim, da se nekaj razbije. "Kaj je bilo to, Kajč?" jo vprašam in v sebi trepetam. Jao, kaj so Angeli naredili... "Ne, VsE Je oK!" zavpije, a nato slišim še Phoenixino kričanje: "Pa kaj, hudiča, mislite da počnete?! Povedala sem vam, da ne smete igrati nogometa v sobi! In da vas nikoli več ne ujamem v posteljah v oblekah!" "A pižama pa ni obleka?!" se nekdo nesramno zadere nazaj. "A BOŠ ŽE NEHAL, ..." se sliši Hopin glas. "Kaja, je vse v redu?!" zavpijem in postaja me že resno strah. "P ja, v redu je, adijo," zdrdra in prekine. Nekaj časa še buljim v telefon, da dojamem, kaj se je zgodilo, ko Jack pride mimo mene in vpraša: "Je bila to Kaja? Kako jim gre tam spodaj?" "Kolikor sem slišala kričanja zadaj, ne prav sobro," zmajem z glavo. "Ne govori," zaslišim znan glas. Obrnem se. Nika! "Nika! Nisi ti v am... Tam spodaj?" vprašam. Ne smemo omenjati Demonije. "Kralj mi je dovolil, da pridem sem," reče zaskrbljeno, "sicer imaš pa čisto prav - v zadnjih mesecih se je vse porušilo. Ostali smo brez štaba, ki je bil naš drugi dom, po tem, ko smo morali zapustiti naše stare, ločili so nas od sorodnikov ter prijateljev, ki niso Demoni, šli smo v novo šolo..." utrujeno se poči na stol za mizo. Okoli se zberejo vsi moji prijatelji. "In ja, za ta male je bila to prehuda stiska," nadaljuje. "Še nam ni lahko. Sicer pa je bil za njih hud udarec, ko je Gal spet videl svojo prijateljico iz otroštva in z njo preživel popoldne, večer in noč. Fanta in Hope ter Lili so prepričani, da jih je izdal njihov ajboljši prijatelj, Kaja pa je žalostna, saj sta z Galom skupaj plesala na Božičnem plesu." "Groza," zaječi Lucky. "Kaj je bilo pa tisti, ko se je Hope drla na nekoga?" vprašam Niko. "Oh, tisto je bilo za Gala," zavije z očmi. Ubožčki.
KAJA ADAMS
Kattie me je prej poklicala, ravno takrat, ko je tista tečnoba Phoenix vkorakala notri. Kaj se je zgodilo z našo prijateljico? Zakaj je postala tako odgvorna in resna? Vse to me zelo boli. Sploh pa ta Gal. No ja, on je pač bedak in naj se zaleti nekam s to svojo Letty. Briga me. Spet igram Roblox s fanti, le da igramo Field Trip Z story v Robloxu (tisti, ki ne veste: Roblox je v bistvu aplikacija, v kateri jeogromno igri). Jana so zombieji ubili, zdaj ima le še eno življenje. Nenadoma notri pride Gal. Končno je prišel od te svoje Letty. "Z Letty hodiva!" zavpije in se ves srečen vrže na posteljo. Hope ga pogleda z morilskim pogledom, gre do njega in mu brez opozorila primaže klofuto. "Zakaj pa to?!" zatuli Gal. "Ker nas pozabljaš! Pozabljaš prijatelje! Pozabljaš, kdo je bil prvi s tabo! Kdo te je branil, ko so te v drugem razredu dražili in tepli fantje iz osmega razreda?! Midva z Janom! Kdo ti je zdravil čustvene in fizične rane?! Kaja! In ti nam tako vračaš!" kriči nanj s solznimi očmi. Jan se dela, kot da ne sliši. Hope se umiri in potiho reče: "Predvsem, Gal, kdo pa je s tabo plesal na Božičnem plesu?" "Ker ni bilo nobene druge!" zatuli on. Hope odgovor osupne, jaz pa v skupnosti vseh mojih kosti in mišic čutim, kako se moje srce lomi, razpadlo je na deset tisoč koscev. Vsi utihnejo. Nenadoma žalost spremenim v jezo. Solze mi lijejo po licih, ko grem do njega, ga lopnem po obrazu, naderem, da punce nismo igrače, da res pozablja prijatelje, Jana, Žigo, s katerim sta se še posebej povezala, ko je umrl, Lili, Hope in mene. Pozablja mene. Stečem na stranišče. Nikoli več se ne bom zaljubila!
*********************************************************************************************************************************
Evo, to je to za danes! Lp, Kattie