KAJA ADAMS
No, zdaj je vse ok, razen tega, da je Kelly še vedno v bolnici ("KELLY JE ČLOVEK?!" se je razburjal Jack), da nas Angeli še vedno napadajo ("Če ne bodo nehali, jim bom poslal kroglo v glavo" (avtor te izjave je seveda Erric, kdo pa drug)) in da se nam ne sanja, kaj moramo narediti, da bi se kaj obrnilo nam v prid. Za povrh so se odločili uničiti še gamerske cone, a jim to ni uspelo in so le vse pomešali, v Piggyju je cela štala že odkar je Zizzy postala pošast, nazadnje pa je Willow ustrelila Giraffyja in zdaj pravi, da bi nam rada pomagala. Na kratko, imamo kaos. In to v večih dimenzijah.
"Ok, kateri problem bomo šli reševati najprej?" se med učno uro anglenščine oglasi Hope. "Ne vem," zmaje z glavo Jan. "Kaj, če bi šli obiskat Kelly?" vpraša Lili in nenadoma zazvoni. "Ideja niti ni tako slaba," rečem, "a v kateri bolnici sploh je? Za magična bitja ali v človeški?" "Vprašajmo Judy!" vzklikne Lili. "Ampak, Lili," se začudi Gal, "če je v človeški, potem ne moremo k njej... saj sama veš, da nam je prepovedano iz čarobne cone, razen če gremo na misijo..." "Niti slučajno ne greste nikamor," reče glas za nami. Za nami stoji Jack. "Jack, zase se brigaj," mu zabrusi Hope, ko stopamo po stopnicah, ki so na hodniku. "Niti slučajno! Kaj, če vas Angeli ujamejo?" Ha, Jack, ti pojma nimaš! "Koga briga? Demoni smo stokrat močnejši od Angelov! Ni mi jasno le to, kako da še nismo dobili vojne..." "Ti jaz povem, zakaj!" sikne Jack. "Tam jim izsesajo vse moči! Zato ne morejo nič! Lahko bi se lepo spravili ven iz ječe, pa se ne morejo!" "Ampak saj za to obstajajo zdravila, le redno jih moraš jemati, pa počasi dobivaš nazaj moči," se začudim. "Pa jih ni toliko, da bi ozdravili cele zapore!" zmaje z glavo Jack. "Ampak Jack, zakaj so Angeli takšni do nas? Kaj smo jim naredili?" vpraša Lili v solzah. "Že v legendah smo prikazani kot slabi, Lili," žalostno reče Jack," in oni temu slepo verjamejo!" "Ne vsi," ga popravim. "Ne vsi, velika večina pa. In to je slabo." "Kaj če naredimo atentat na njihovega kralja?" predlaga Hope. "Ravno v tem je težava, pojma nimam, kdo to je," pove Jack. "Vprašamo lahko Stello!" vzklikne Lili. "Ona bo najbrž vedela!" "Lahko jo, a ne prenaglite se," reče Jack. "Morda tudi ona ne ve..."
KATTIE DONN
Res smo hvaležni, da so nam Demoni pomagali premagati Blackmana, in ker je Kaja Erricu rešila življenje, bi se jim rad na vsak način oddolžil. Tudi za to, kar smo jim naredili mi. Naučili smo se lekcije - nikogar ne sodi po rasi (tole bi morali upoštevati tudi vsi v resničnem življenu). Demoni s v resnici zelo prijazni. Samo malo ponesrečeno hočejo pomagati. Recimo, da se nekomu kaj hudega zgodi, in oni grejo krivca takoj zadavit (ne dobesedno). Kar hočem povedati je to, da so res, res zelo zaščitniški do svojih bližnjih. Kar niti ni tako slabo.
Za danes imam v načrtu, da grem Vito povprašat o življenju tam zgoraj, v Angeliji, kjer živi njihov kralj. Sicer nihče od nas ne ve, kdo, ampak rada bi se malo pozanimala o njihovih navadah.
Srečava se v kavarni. Kot neke sorte intervju. "No Vita, mi poveš kaj o vašem življenju?" jo vprašam. In ona mi začne razlagati: "Šola se nam začne že ob pol osmih. V šoli moramo nositi uniforme, te pa so v svetlih barvah, bele in z rumenimi krili na prsih, kot nekakšna broška je. Pri nas velja, da se punce ne smemo pretepati ali se prepirati, fantje pa morajo biti hladni in ne smejo jokati. Vse je zelo strogo. Seveda zdaj grem le včasih v to šolo, saj kralj noče, da bi kdo od Demonov prišel gor..." "In kaj se zgodi, če ne upoštevaš pravil?" vprašam. "Odvisno, kak prekršek narediš. Če nimaš uniforme, ne smeš v šolo, če fantje jokajo, jih za en teden izženejo iz Angelije, če pa dobijo punco, ki se pretepa, jo za en teden izključijo iz šole." Priznam, tole me je kar presenetilo. Pri Demonih je pa vse bolj preprosto. Brez uniform, vsi se lahko jokajo (tudi fantje) in punce se lahko prepirajo (pretepajo se skoraj ne, saj se med sabo še kar doro razumejo). Vita pa nadaljuje: "Je pa škoda, saj tisti, ki smo iz družine Demonov, ali pa so mešančki, smo slabše obravnavani kot tisti, ki so iz čistokrvnih Angelskih družin."
"Hvala za tale pogovor, Vita. Lep dan," ji rečem in odidem. Pretresena sem.
********************************************************************************************************************************************
Tole je malo bolj teoretičen del, ni tako akcijski, mogoče bo naslednji bolj... moram pa povedat še eno stvar: ne bom tako pogosto pisala zgodbe, saj imamo ogromno dela v šoli. Hvala vsem, ki berete mojo zgodbo!
Lp, Kattie :headphones::guitar: