Pisalnica
KAJA ADAMS
Ne, to ni mogoče. Ne more biti. "To je štos, ne?" se poskusim nasmejat, a Nika zmaje z glavo. Nenadoma me prešine: "Koliko časa je mrtva?" "3 minute, zakaj?" "Lahko jo pozdravim!" vzkliknem in skočim iz postelje. "Kaja, dobro jutro, ne moreš zdraviti mrtvih!" me pogleda Nika, kot bi se bala za moje duševno zdravje. "Glej in se uči!" ji odgovorim in stečem do Stelline sobe. Zraven njene postelje je Lili, ki joka. Stello primem za roko in skozi mene steče zdravilna magija. Prosim, prosim, oživi... "Brezveze, Kaja. Zaman se trudiš," reče Nika a jo s pogledom takoj utišam. In nenadoma se zgodi čudež. Stellina roka se premakne, spet zadiha in odpre oči. Kaj bi dala, da bi fotografirala Nikin izraz na obrazu, bil je za crknit smešen. "Ssssstella??? KKKakkOOO??" vpraša Nika. "A nisi vedela, da lahko obujam ljudi nazaj v življenje? Sicer to lahko storim le pet minut po njegovi smrti, če pa koga zadene magični urok, mu ne morem pomagati," razložim Niki. "Stella, kam bomo šli pa zdaj?" zaskrbljeno vpraša Lessie.
"Morate iti v Demonijo, tam vas Angeli ne bodo našli," reče Stella. "Kaj pa Lessie in Vita? Obe sta Angela," opomnim Stello. "Prepričana sem, da Angelom v Angeliji ne bo hudega." Ha, v Angeliji sigruno ne! Itak je pri njih sistem razpadel že sto let nazaj, kaj bi se zdaj sekirali?! Je pa nekaj: Stella je mirna. Ne vem, kako je lahko, ko je bila še pred petimi minutami mrtva. "Torej, pojdite. Portal vas že čaka." "Čakaj, 'pojdite'? Ne greš z nami?" vpraša Nika. "Stella ji odgovori: "Nika, poglej me. Ne bi zdržala poti do tja. In sploh, moram počivati in še zmeraj sem na infuziji. Ne morem." "Kaj pa boš, če bolnišnico bombardirajo?" vpraša Nika, "kaj boš potem?" "Poskusila bom preživeti," se nasmehne. Spogledamo se. "Pojdite, ni veliko časa." "Adijo, Stella," rečem in se obrnemo ter stečemo ven, do zadnjih vrat in čeznja ven, do portala. Portal je v bistvu pri nas nekakšna luknja v teh, za Angele pa je dvigalo, ki je prozorno. Objamem Lessie in Vito. Dolgo časa se ne bomo videli. "Lessie, ubogaj Vito, ok?" Lessie pokima. "Pazi nanjo, prosim," se obrnem k Viti. "Bom," reče Vita, "obljubim." Tako se poslovimo in vsak gre v svojo smer. Spustimo se po dolgem toboganu in končno pristanemo v nizkem predoru, po moje je visok malo več kot 2 metra. Stene so iz kovine. Nekakšna dolga soba. Izza vrat na koncu sobe pride Phoenix, hči Kralja Demonov. Ko nas zagleda, se nasmehne in zavpije: "Živijo, kako smo?" "Je bilo že bolje," zamahnem z roko. Phoenix se zresni: "Ja, vem kaj seje zgodilo. A je Stella ok? Slišali smo, da je umrla, a če bi, bi se pokazala tu. Saj veste, sem pridejo Demoni, ko umrejo." "Mi nismo mrtvi, ne?" preveri Nika. "Itak, da ne," reče Phoenix, "tisti, ki pridete sem na obisk svojih prednikov, ali pa da bi malo žiiveli tu, greste lahko kadarkoli nazaj na Zemljo. Mrtvi tega ne morejo. No, pridite z mano! Jan, Gal in ostali so že tu, pokažem, kje je vaša soba!" Očitno bomo spali vsi v isti sobi? Phoenix Niko napoti v eno sobo, mene pa v drugo. Na temu hodniku so stene iz kamna, okoli kamnov pa teče oranžna lava. Prav čarobno je. Stopim v našo sobo. Presenetljivo velika je, je pa res, da nas bo tukaj spalo šest. Le Hope ni. "Živjo," reče Lili fantom, ki hodijo gor in dol po sobi. "Živjo," reče Jan, "kako je s Hope?" "Bolje ji gre, kmalu pride sem, samo malo se postavi nazaj," zdrdra Lili. In nenadoma s eza nami odprejo vrata. Phoenix. "Oči bi rad, da se vsi Demoni zglasijo v Zbiralni dvorani," reče.
*************************************************************************************************************************************
Evo, nov del! Lajkite in komentirajte, če vam je všeč! Hvala vsem tistim, ki berete mojo zgodbo, med drugimi tudi PercyPotterfan in Cookies.
Lp, Kattie :headphones::guitar:
Ne, to ni mogoče. Ne more biti. "To je štos, ne?" se poskusim nasmejat, a Nika zmaje z glavo. Nenadoma me prešine: "Koliko časa je mrtva?" "3 minute, zakaj?" "Lahko jo pozdravim!" vzkliknem in skočim iz postelje. "Kaja, dobro jutro, ne moreš zdraviti mrtvih!" me pogleda Nika, kot bi se bala za moje duševno zdravje. "Glej in se uči!" ji odgovorim in stečem do Stelline sobe. Zraven njene postelje je Lili, ki joka. Stello primem za roko in skozi mene steče zdravilna magija. Prosim, prosim, oživi... "Brezveze, Kaja. Zaman se trudiš," reče Nika a jo s pogledom takoj utišam. In nenadoma se zgodi čudež. Stellina roka se premakne, spet zadiha in odpre oči. Kaj bi dala, da bi fotografirala Nikin izraz na obrazu, bil je za crknit smešen. "Ssssstella??? KKKakkOOO??" vpraša Nika. "A nisi vedela, da lahko obujam ljudi nazaj v življenje? Sicer to lahko storim le pet minut po njegovi smrti, če pa koga zadene magični urok, mu ne morem pomagati," razložim Niki. "Stella, kam bomo šli pa zdaj?" zaskrbljeno vpraša Lessie.
"Morate iti v Demonijo, tam vas Angeli ne bodo našli," reče Stella. "Kaj pa Lessie in Vita? Obe sta Angela," opomnim Stello. "Prepričana sem, da Angelom v Angeliji ne bo hudega." Ha, v Angeliji sigruno ne! Itak je pri njih sistem razpadel že sto let nazaj, kaj bi se zdaj sekirali?! Je pa nekaj: Stella je mirna. Ne vem, kako je lahko, ko je bila še pred petimi minutami mrtva. "Torej, pojdite. Portal vas že čaka." "Čakaj, 'pojdite'? Ne greš z nami?" vpraša Nika. "Stella ji odgovori: "Nika, poglej me. Ne bi zdržala poti do tja. In sploh, moram počivati in še zmeraj sem na infuziji. Ne morem." "Kaj pa boš, če bolnišnico bombardirajo?" vpraša Nika, "kaj boš potem?" "Poskusila bom preživeti," se nasmehne. Spogledamo se. "Pojdite, ni veliko časa." "Adijo, Stella," rečem in se obrnemo ter stečemo ven, do zadnjih vrat in čeznja ven, do portala. Portal je v bistvu pri nas nekakšna luknja v teh, za Angele pa je dvigalo, ki je prozorno. Objamem Lessie in Vito. Dolgo časa se ne bomo videli. "Lessie, ubogaj Vito, ok?" Lessie pokima. "Pazi nanjo, prosim," se obrnem k Viti. "Bom," reče Vita, "obljubim." Tako se poslovimo in vsak gre v svojo smer. Spustimo se po dolgem toboganu in končno pristanemo v nizkem predoru, po moje je visok malo več kot 2 metra. Stene so iz kovine. Nekakšna dolga soba. Izza vrat na koncu sobe pride Phoenix, hči Kralja Demonov. Ko nas zagleda, se nasmehne in zavpije: "Živijo, kako smo?" "Je bilo že bolje," zamahnem z roko. Phoenix se zresni: "Ja, vem kaj seje zgodilo. A je Stella ok? Slišali smo, da je umrla, a če bi, bi se pokazala tu. Saj veste, sem pridejo Demoni, ko umrejo." "Mi nismo mrtvi, ne?" preveri Nika. "Itak, da ne," reče Phoenix, "tisti, ki pridete sem na obisk svojih prednikov, ali pa da bi malo žiiveli tu, greste lahko kadarkoli nazaj na Zemljo. Mrtvi tega ne morejo. No, pridite z mano! Jan, Gal in ostali so že tu, pokažem, kje je vaša soba!" Očitno bomo spali vsi v isti sobi? Phoenix Niko napoti v eno sobo, mene pa v drugo. Na temu hodniku so stene iz kamna, okoli kamnov pa teče oranžna lava. Prav čarobno je. Stopim v našo sobo. Presenetljivo velika je, je pa res, da nas bo tukaj spalo šest. Le Hope ni. "Živjo," reče Lili fantom, ki hodijo gor in dol po sobi. "Živjo," reče Jan, "kako je s Hope?" "Bolje ji gre, kmalu pride sem, samo malo se postavi nazaj," zdrdra Lili. In nenadoma s eza nami odprejo vrata. Phoenix. "Oči bi rad, da se vsi Demoni zglasijo v Zbiralni dvorani," reče.
*************************************************************************************************************************************
Evo, nov del! Lajkite in komentirajte, če vam je všeč! Hvala vsem tistim, ki berete mojo zgodbo, med drugimi tudi PercyPotterfan in Cookies.
Lp, Kattie :headphones::guitar:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlična zgodba!!!! Vesela sem, da je Stella spet živa!!!!!:heart::heart::heart::heart::heart::thumbsup::grinning::grinning::grinning::grinning::grinning::thumbsup::thumbsup::thumbsup:
0
hvala! jaz sem se za to odločila, ko sem pisala tale del, ker se mi je zdelo, da bo malo prazno, če je ne bo.
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
julia
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
fnt
hejj js nimam nekga hudga problema al pa tezave sam zanima me ce je to normalno in sicer s fantom sva skp skor 3 leta in pc res se mava rada js mm njega neskoncno on pa tut vem da ma mene no in pc midva sva tut sosolca in se vidva skor usak dan ampk se izven sole bl mau kr js nesmem hodt vn zard strogih starsou pa tut zvezo skrivam ceprou neki vejo ampk ja prezakompliciran je da razlagam (aja pa to pism tut bl k ne kr mi je dc) pa drgc sva pa skos na facetimu/se pogovarjava/snapava...pc res nemorva bit narazn no in ja zadnic mi je dou pulovr in js od takrt usak dan spim tko da pac objemam/lezim na pulovrju al pa ga mam oblecnga in zadnic sm sla spatk frendici in nism mogla zaspt kr ga nism mela predn mi ga je dou sm mela tut ful probleme pc tko tut do 2 3 ure nism mogla spt no zdj zaspim tko u max pou urce al pa mnj in mene sam zanima a se vam zdi to normalno, zkj je tko... ze vnaprej hvala za odgovore
