Hej! Tu je nov del, žal mi je da tako poredko objavljam, a preprosto ni časa. Uživajte

Alice

Prejšnji teden sem imela napad panike.

Sredi pouka sem kričala in omedlela.

'Bravo Alice. Res veš kako NE pritegniti pozornosti.' Je rekel del mojih možganov, ki ga je dejansko skrbelo za moje socialno življenje. Oziroma pomankanje le-tega.

'Daj no, lahko bi bilo huje' je odvrnil drugi del in poskušal pomiriti prvega. Poudarek na poskušal.

'Ah res? Kako! Bilo bi-' zavila sem z očmi na svoje misli, a sem se delno strinjala. Vem, stvar z vsem je bila resna, sovražila sem se, da se nisem mogla obvladati, in očeta, ker je to povzročil. A priznam, bila sem zelo osramočena.

'No, a se ne vsi počutimo kdaj tako? Vsakogar je v šoli kdaj sram' me je pomiril moj 'mirnejši' del.

To je bilo res. Šola je bila prostor, kamor bi na vhod morali nalepit plakat 'PRIDITE V ŠOLO! TU SE LAHKO VSAK DAN GROZNO OSRAMOTITE!'

Iz mojega sanjarjenja me je zbudil glasen TRESK. Učiteljica matematike Ga. Bloom, je z njenim starim lesenim ravnilom močno udarila po mizi in me ostro gledala.

Pogoltnila sem. Nekje sem slišala rek 'Učitelji so kot sprehod v parku. No, samo če je to Jurassic park.'. Z ničemer se še nisem strinjala bolj v življenju.

Edward

Whoa, tale pa ve kaj dela z glasbo!' sem si mislil, ko sem na hodniku poslušal mehke tone klavirja.

Pozno sem odhajal domov, zaradi pridržanja, ker sem včeraj po nesreči izklopil vso elektriko na šoli (dolga zgodba), in celi dve uri ni bilo pouka. Mislim, da je za to vredno odsedeti nekaj časa več v šoli, še posebej, če slišiš tako čudovito glasbo. Ljubil sem glasbo. Sam sem igral kitaro, bil sem precej dober, čeprav je malo ljudi vedelo za to.

Torej, če se vrnem na bistvo zgodbe, hodil sem po hodniku, ko sem zaslišal klavir, prekrasno, a žalostno melodijo. Sledil sem zvoku in kmalu sem stal pri vratih glasbene učilnice, ko je dekle (kot sem izvedel) začelo peti.

(predstavljajte si, da poje takole;https://www.youtube.com/watch?v=HUye_Vt3Ej8)

On the first page of our story
The future seemed so bright
Then this thing turned out so evil
I don't know why I'm still surprised

Punca je imela še slajši glas od glasbe, če je mogoče. Bil mi je čudno znan, a ga nisem mogel umestiti, zato sem misel hitro opustil.

Even angels have their wicked schemes
And you take that to new extremes
But you'll always be my hero
Even though you've lost your mind

V pesem je vložila toliko čustev, da sem bil prepričan, da je besedilo pisala po lastnih izkušnjah. In glede na to kaj pesem pravi, te izkušnje niso bile ravno lepe.

Just gonna stand there and watch me burn
Well that's alright because I like the way it hurts
Just gonna stand there and hear me cry
Well that's alright because I love the way you lie

Po licu mi je zdrsnila solza, res sem bil žalosten za to dekle, pa čeprav je verjetno sploh nisem poznal. Zato je glasba tako osupljiva. Pove veliko več kakor besede zmorejo.

I love the way you lie
I love the way you lie
Now there's gravel in our voices
Glasses shattered from the fight
In this tug of war you always win
Even when I'm right

V tistem trenutku sem pozabil na vse okoli sebe, in samo poslušal ta čudovit glas. Na vse kar sem lahko takrat še pomisli je bilo, kako pocukrano se slišim.

'Cause you feel me fables from your head
With violent words and empty threats
And it's sick that all these battles
Are what keeps me satisfied

Just gonna stand there and watch me burn
Well that's alright because I like the way it hurts
Just gonna stand there and hear me cry
Well that's alright because I love the way you lie
I love the way you lie
I love the way you lie

Pesem se je končala in prebudil sem se iz svojega malega sveta. Brez razmišljanja sem odprl vrata in kot idiot vdrl v sobo, da bi videl to nadarjeno glasbenico.

Zmrznil sem. V sobi je za klavirjem tiho jokala zadnja oseba, ki bi jo kdaj pričakoval.

Katy.
--------------------------------------------------------
Pesem ni moja last, naslov je Love the way you lie- cover pevke Skylar Grey (original od pevcev Rihanne in Eminema)