Pisalnica
Petek 13 in sobota 14
Ashley
Čudno, luči so pogasnjene. A ni mama doma, rekla je, da se mora sprostiti in pozabiti na službo. Ob misli na to prhnem od jeze. Tudi jaz si želim odmor od šole, pa mi nihče ne dovoli ostati doma. Očka pa se najverjetneje ne bo vrnil. Odšel je, ko sva bili s Kally stari 1 in 7 let. Kally pa se itak druži s svojimi prijateljicami. Glede na njihovo zrelost, predvidevam, da se igrajo z barbikami ali gledajo Pujso Pepo.
Odpravim se v dnevno sobo. Zdaj bo na sporedu moja naj serija. Ko vstopim v dnevno sobo, obstanem od šoka. Nož je zapičen v steno in s krvjo napisano sporočilo »ne bo ju«
Kaj naj bi to pomenilo? D-d-da mame in Kally ne bo nazaj? Kaj če se jima je kaj zgodilo, če nista več živi. Ne, pa saj to se ne more dogajati meni! Zakaj! Planem v jok, jočem in jočem, kot majhen otrok. Proti solzam sem nemočna. Zakaj sem bila tako malenkostna. Sploh se nisem zavedala kako rada ju imam.
Kaj če je to samo ena Kallyinih potegavščin? Izvlečem moj I-phone iz žepa in jo pokličem. Shranjeno jo imam kot emoji hudiča in kakca. Telefon zvoni v prazno. Zdaj se na njem naredi tema. Super - prazna baterija. Kaj pa naj zdaj.
Telefon nesem k polnilcu. Ko ga želim dati polniti se spomnim, da je pred par minutami začelo močno deževati, glede na to, da se je zgleda začela nevihta, nevem ali je pametno imeti opravka z elektriko. Da bi se pomirila grem po skicirko in ko želim začeti risati, vidim, da je tudi na platnici napisano enako sporočilo. Morda je to res ena Kallyinih potegavščin. Saj bi klicala policijo, vendar je moje mnenje o njih, da so nesposobni. Nikoli ne verjamejo najstnikom. Mislijo, da smo vsi tako nezreli kot moje kokodajsajste sošolke. Ves njihov svet so fantje, šminke, tik tok in snap chat. Jaz ne nosim make- upa, tudi družabnih omrežij nimam. Tudi prijateljic nimam, da bi se z njimi pogovorilao svoji trenutni zagati. Vležem se na posteljo, poiskušam pozabiti na vse. Želim si le, da je to nočna mora, ki se bo vsak čas končala. S takimi mislimi zaspim, čeprav je ura komaj ob 4ih.
Zvoni mi telefon. Po hiši glasno odzvanja melodija Beethovnove pete simfonije. Očitno sem spala kar nekaj časa, saj je ura že ob dveh zjutraj. Čudno, kliče me neznana številka. Oglasim se, morda je mama ali pa Kally.
»Prosim?« se oglasim
»khkhkh hrsk hrsk škrt škrt« se zasliši iz telefona.
Polna upanja zopet poiskusim »Halo? Kdo je«
Tišina. Nič. Postane me malo strah. Nenadoma pa…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ljudje, jaz se vam iskreno opravičujem da prejšnji teden ni bilo novega dela :( ker sem očitno preveč pozabljiva, da bi ga objavila. Zahvaljujem se vsem, kj preberete, lajkate ali komentirate mojo zgodbo. To mi ful pomeni <3
Aja nov del izide vsako nedeljo, niso bolj pogosto, zato. ker potem nimam časa pisati :upside_down:
Lp Loons
Ashley
Čudno, luči so pogasnjene. A ni mama doma, rekla je, da se mora sprostiti in pozabiti na službo. Ob misli na to prhnem od jeze. Tudi jaz si želim odmor od šole, pa mi nihče ne dovoli ostati doma. Očka pa se najverjetneje ne bo vrnil. Odšel je, ko sva bili s Kally stari 1 in 7 let. Kally pa se itak druži s svojimi prijateljicami. Glede na njihovo zrelost, predvidevam, da se igrajo z barbikami ali gledajo Pujso Pepo.
Odpravim se v dnevno sobo. Zdaj bo na sporedu moja naj serija. Ko vstopim v dnevno sobo, obstanem od šoka. Nož je zapičen v steno in s krvjo napisano sporočilo »ne bo ju«
Kaj naj bi to pomenilo? D-d-da mame in Kally ne bo nazaj? Kaj če se jima je kaj zgodilo, če nista več živi. Ne, pa saj to se ne more dogajati meni! Zakaj! Planem v jok, jočem in jočem, kot majhen otrok. Proti solzam sem nemočna. Zakaj sem bila tako malenkostna. Sploh se nisem zavedala kako rada ju imam.
Kaj če je to samo ena Kallyinih potegavščin? Izvlečem moj I-phone iz žepa in jo pokličem. Shranjeno jo imam kot emoji hudiča in kakca. Telefon zvoni v prazno. Zdaj se na njem naredi tema. Super - prazna baterija. Kaj pa naj zdaj.
Telefon nesem k polnilcu. Ko ga želim dati polniti se spomnim, da je pred par minutami začelo močno deževati, glede na to, da se je zgleda začela nevihta, nevem ali je pametno imeti opravka z elektriko. Da bi se pomirila grem po skicirko in ko želim začeti risati, vidim, da je tudi na platnici napisano enako sporočilo. Morda je to res ena Kallyinih potegavščin. Saj bi klicala policijo, vendar je moje mnenje o njih, da so nesposobni. Nikoli ne verjamejo najstnikom. Mislijo, da smo vsi tako nezreli kot moje kokodajsajste sošolke. Ves njihov svet so fantje, šminke, tik tok in snap chat. Jaz ne nosim make- upa, tudi družabnih omrežij nimam. Tudi prijateljic nimam, da bi se z njimi pogovorilao svoji trenutni zagati. Vležem se na posteljo, poiskušam pozabiti na vse. Želim si le, da je to nočna mora, ki se bo vsak čas končala. S takimi mislimi zaspim, čeprav je ura komaj ob 4ih.
Zvoni mi telefon. Po hiši glasno odzvanja melodija Beethovnove pete simfonije. Očitno sem spala kar nekaj časa, saj je ura že ob dveh zjutraj. Čudno, kliče me neznana številka. Oglasim se, morda je mama ali pa Kally.
»Prosim?« se oglasim
»khkhkh hrsk hrsk škrt škrt« se zasliši iz telefona.
Polna upanja zopet poiskusim »Halo? Kdo je«
Tišina. Nič. Postane me malo strah. Nenadoma pa…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Ljudje, jaz se vam iskreno opravičujem da prejšnji teden ni bilo novega dela :( ker sem očitno preveč pozabljiva, da bi ga objavila. Zahvaljujem se vsem, kj preberete, lajkate ali komentirate mojo zgodbo. To mi ful pomeni <3
Aja nov del izide vsako nedeljo, niso bolj pogosto, zato. ker potem nimam časa pisati :upside_down:
Lp Loons
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Oj !
Tvoja zgodba mi je ful všeč!!!
:sparkling_heart::grinning::sparkling_heart::grinning::sparkling_heart::grinning::sparkling_heart::grinning::sparkling_heart:
Tvoja zgodba mi je ful všeč!!!
:sparkling_heart::grinning::sparkling_heart::grinning::sparkling_heart::grinning::sparkling_heart::grinning::sparkling_heart:
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
