*b*Sobota 14
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nice,............
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOW!!!! Res mi je ful všeč!!!:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
woow, zelo napeto. Bravo, komaj čakam da bo nov del!!!!!!
0
Moj odgovor:
žalostna
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kako preboleti crusha
Živjo punce... imam tezavo ker nevem kako naj prebolim crusha. nima punce ampak vsejen si ga ne morm dat iz glave.fora je da me prizadanje da se bol druzi z mojima dvema sosolkamam in so bili na callu a meni ne napise nic in ja sva zelo dobrab prijatla bla sva bolsa k on prej s sosolkama pa ja jutri se dobijo nevem zarad njega sm bla ze v druzga ampak ja hvala za vse nasvete:kissing_heart::blush:
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(12)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(20)
Nič posebnega , že vse vem.
(2)



Pisalnica