Pisalnica
*b*Sobota 14
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Mia*b*
Policist je odložil. Ne morem verjeti. Starši so mi policaje vedno predstavljali kot zaupanja vredne, odgovorne in prijazne. Ugotavljam, da starši niso imeli vedno prav… Le kje so? Ne prenesem občutka, da jih morda ne bom več videla. Počutim se…izgubljeno.
Ponavadi grem spat ob devetih. Starši pravijo, da je tako zame najbolje in jaz jih poslušam. Danes pa gre za izreden primer in zato ne morem spati. Še vedno sem vsa objokana, zaradi maskare pa najverjetneje izgledam kot pošast. Ne morem si niti predstavljati, da bi nekdo ugrabil starše. Kaj pa, kaj pa če sta me zapustila? Ne gotovo me nista zapustila. Vedno sta pravila, da me imata rada, da sem njuna mala punčka, da me ne bi zamenjala za nič na svetu. Take misli mi s svetlobno hitrostjo švigajo skozi možgane.
Ravno ko okoli dveh ponoči zaspim za nekaj minut prejmem telefonski klic. Neznana številka. Čudno. Starši so rekli naj se ne javljam neznanim številkam, ampak kaj če sta to onadva? Huh vdihnem in izdihnem. Javim se.
»Prosim« nezaupljivo rečem v slušalko
Ni odgovora. Spet poskusim »Halo, a je kdo tam?«
Še vedno nič. Nenadoma pa se iz telefonske slušalke zasliši »khkhkh hrsk hrsk škrt škrt aaaaa!«
grozno! Telefon mi skoraj pade po tleh. Sliši se kot mučenje! Kriki, škripanje in hrstanje glasno odmevajo po mojem telefonu. Prekinem. Vsa zadihana spolzim ob steni. Strašljivo. Prešine me misel, kaj če so to kriki mojih staršev. Pomislim da bi ju poklicala a se kaj kmalu spomnim, da imata telefone doma. V službi uporabljata le računalnik in službeni stacionarni telefon, od tega pa nimam številke. Morda bi lahko na spletu poiskala številko.
Aha. Bingo. Po eni uri iskanja sem našla - podjetje Ongal. Telefon zvoni v prazno. Končno se nekdo javi. »Prosim, kako vam lahko pomagam?« se oglasi topel glas, ki verjetno pripada tajnici.
»Ali smem vprašati ali sta Claire in Domen Chewy še v službi?«
»Kdo? Pri nas ne dela nihče s tem imenom in priimkom, ali morda kličete v napačno podjetje.«
Prekinem. Kaj? Gotovo delata tu…
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Uuu, postaja napeto...upam da vam je všeč moja zgodba, zdaj se jo bom potrudila narediti čim bolj zanjmjvo.
Lp Loons
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
nice,............
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOW!!!! Res mi je ful všeč!!!:heartpulse::heartpulse::heartpulse:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
woow, zelo napeto. Bravo, komaj čakam da bo nov del!!!!!!
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
