Plesalka 13. del
11
Kot obljubljeno je tu še en del. Uživajte v branju in se beremo v ponedeljek!
˝Zajtrk!˝ zatuli ati.
Sovražim jutra! Sovražim vstajanje! Oh, zakaj ne morem vstati v postelji? Samo še malo…
˝Otroci takoj k mizi!˝ se ati zadere še glasneje.
No, očitno ne smem več poležavati. Čas je, da vstanem iz te udobne in mehke postelje… Oh, Samo še malo.
Klara vstopi v mojo sobo. ˝Nika, pridi. Ne želiš razjeziti atija že takoj zjutraj, a ne?˝ vpraša.
˝Ja. Prav imaš. Vstanem iz postelje in se odpravim k jedilni mizi, kjer je zbrana že cela družina. Na tleh jedo svoj zajtrk tudi mucke.
˝Nika, z atijem se ti želiva opravičiti za zadnjič,˝ začne mami.
Ati nadaljuje: ˝Ja. Glej, žal nama je. Ne bi smela biti tako stroga do tebe. Če misliš, da sta ti in tvoja noga pripravljeni te z mamo ne bova ovirala pri nastopanju na izpitih.˝
Ne morem verjeti. To so verjetno sanje. Pomanem si oči.
˝Je to res ali sanjam?˝ vprašam starša.
˝Res je,˝ odgovorita v eno.
Babica mi pomežikne. To je zagotovo njeno maslo. Ona je edina v družini, ki je poleg mene tudi plesala balet. Grem stavit, da je starša prepričala v to! Namenim ji hvaležen pogled.
˝No, kdaj so te izpiti?˝ vpraša ati.
˝Jutri!˝ odvrnem.
˝Že?! Dobro. Potem pa najbolje, da se odpravimo čimprej,˝
˝Odpravimo kam?˝ zanima dvojčka.
˝V bolnišnico, ljubčka. Niki je potrebno sneti mavec,˝ reče mami.
Ne morem verjeti, da se to res dogaja! Res komaj čakam. Ne da mi bodo sneli mavec! Seveda ne to. Komaj čakam, da bom nastopila na izpitih
Ko pridem iz bolnišnice brez mavca se počutim tako svobodno. Moja noga je končno takšna, kot je bila! Spet lahko počnem z njo kar želim. Imam dober občutek glede jutrišnjih izpitov. Zagotovo bom blestela.
Današnji dan bo namenjen samo vaji. Mora mi uspeti na izpitih. O tem sanjam že tako dolgo. Zdaj, ko imam to možnost ne smem zafrkniti.
Če sem popolnoma iskrena pa še nisem čisto v redu. Mislim, saj je bolje, ampak noga še vedno boli.
In poleg tega me muči še ena stvar. Ema. Brez njene spodbude bo težko. Zelo težko. Priznati moram, da jo že zelo pogrešam. Je najboljša prijateljica vseh časov. No, bila je. Zdaj pa se druži s tisti Ano.
Z mano je še en dan. Čas je, da se odpravim v posteljo. Potrebujem počitek. Jutri so že izpiti.
˝Zajtrk!˝ zatuli ati.
Sovražim jutra! Sovražim vstajanje! Oh, zakaj ne morem vstati v postelji? Samo še malo…
˝Otroci takoj k mizi!˝ se ati zadere še glasneje.
No, očitno ne smem več poležavati. Čas je, da vstanem iz te udobne in mehke postelje… Oh, Samo še malo.
Klara vstopi v mojo sobo. ˝Nika, pridi. Ne želiš razjeziti atija že takoj zjutraj, a ne?˝ vpraša.
˝Ja. Prav imaš. Vstanem iz postelje in se odpravim k jedilni mizi, kjer je zbrana že cela družina. Na tleh jedo svoj zajtrk tudi mucke.
˝Nika, z atijem se ti želiva opravičiti za zadnjič,˝ začne mami.
Ati nadaljuje: ˝Ja. Glej, žal nama je. Ne bi smela biti tako stroga do tebe. Če misliš, da sta ti in tvoja noga pripravljeni te z mamo ne bova ovirala pri nastopanju na izpitih.˝
Ne morem verjeti. To so verjetno sanje. Pomanem si oči.
˝Je to res ali sanjam?˝ vprašam starša.
˝Res je,˝ odgovorita v eno.
Babica mi pomežikne. To je zagotovo njeno maslo. Ona je edina v družini, ki je poleg mene tudi plesala balet. Grem stavit, da je starša prepričala v to! Namenim ji hvaležen pogled.
˝No, kdaj so te izpiti?˝ vpraša ati.
˝Jutri!˝ odvrnem.
˝Že?! Dobro. Potem pa najbolje, da se odpravimo čimprej,˝
˝Odpravimo kam?˝ zanima dvojčka.
˝V bolnišnico, ljubčka. Niki je potrebno sneti mavec,˝ reče mami.
Ne morem verjeti, da se to res dogaja! Res komaj čakam. Ne da mi bodo sneli mavec! Seveda ne to. Komaj čakam, da bom nastopila na izpitih
Ko pridem iz bolnišnice brez mavca se počutim tako svobodno. Moja noga je končno takšna, kot je bila! Spet lahko počnem z njo kar želim. Imam dober občutek glede jutrišnjih izpitov. Zagotovo bom blestela.
Današnji dan bo namenjen samo vaji. Mora mi uspeti na izpitih. O tem sanjam že tako dolgo. Zdaj, ko imam to možnost ne smem zafrkniti.
Če sem popolnoma iskrena pa še nisem čisto v redu. Mislim, saj je bolje, ampak noga še vedno boli.
In poleg tega me muči še ena stvar. Ema. Brez njene spodbude bo težko. Zelo težko. Priznati moram, da jo že zelo pogrešam. Je najboljša prijateljica vseh časov. No, bila je. Zdaj pa se druži s tisti Ano.
Z mano je še en dan. Čas je, da se odpravim v posteljo. Potrebujem počitek. Jutri so že izpiti.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
res odlično pišeš! komaj čak nov del:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
super!!!! vav! res nimam besed!!!!!! zelo dobro pišeš! res me zanima kako ji bo uspelo!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
superca
0
addison
Moj odgovor:
Mikili
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Nike superge
hej js bi si ful kupla one nike visoke superge sam so ful drage.mogoče poznate spletno stran kjer prodajajo fake al pa malo rablene samo da je nižja cena.
hvaležna bom odgovora:heart:
hvaležna bom odgovora:heart:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.