Napeto sem poslušala pogovor med babico in mami. Policija je bila vedno glasnejša in na novicah na telefonu sem opazila objavo da iščejo 13 letno Luno Parker. Ojoj, daj to sem jaz. Sem presenečeno pomislila. Malo me je že dajalo, da bi skočila babici v objem in bi bilo vsega konec a, če bi razumeli zakaj ze skrivam ni bilo vse drugače. Moram vam razložiti kaj se dogaja...
7.11.2023
V svoji sobi sem se igrala z mlajšim bratcem Aleksom, ko sem slišala prepir med mojo mami in očijom. Prepirala sta se glede mene. " Primož, zakaj me ne poslušaš! Veš, da je nemoreva poslati na gimnazijo v London! Kdo bo z njo? " "To je njena priložnost, če želi biti učiteljica je to zanjo najboljša priložnost! Ne bom dovolil, da postane navadna prodajalka samo zato, ker jo bi ti pogrešala!" " Ne razumeš me! Premlada je še! In stanovanja v Londonu so predraga za nas!" " To se, da urediti Petunija! Babica Gabi nam lahko posodi denar. Bogata je!" " Ne bom iskoriščala svoje tašče!" In tako naprej... Zavila sem z očmi in pogledala svojega bratca, ki se je mirno igral z dinozavri. Če me ne bi bilo se mami in oči ne bi tako prepirala. Sem pomislila. Prepirata se ves čas. Pridem iz šole...se prepirata, pridem iz glasbene šole... se prepirata... pri kosilu, se prepirata...Še ponoči ju slišim kako se prepirata samo, da takrat šepetata. Kaj če se bi umaknila drugam za en teden ali več in bi vse pozabila? Ja to bom naredila...
***
No zato sem zdaj tukaj. In mislim, da moj načet uspeva. Naenkrat sem se predramila saj sem slišala policista kako je preiskoval babičino hišo za morebitne podatke. O, ne! Zagledala sem staro leseno omaro in se skrila vanjo eno minuto pozneje je že policaj preiskoval klet. Zamižala sem in se trudila, da se ne bi slišalo mojega dihanja. " Tukaj je nekdo prespal..." Je rekel in začel še bolj natančno preiskovati. V žepu od hlač mi je zazvonil telefon. Zastal mi je dih. Koraki so se bližali in jaz sem umirala od strahu. Naslonila sem se na omaro in nenadoma sem nekam padla. Omara je imela na drugi starni vrata. Od olajšanja sem se zgrudila na tla in za sabo zaprla vrata, a še v istem trenutku sem bila šokirana. Znašla sem se v osvetljenem predoru. Omara je torej imela dvostranska vrata in na drugi starni je bil predor. Slišala sem odmev mojega dihanja. Predor je bil dobro vzdrževan. Mogoče se lahko malo sprehodim po predoru sem si mislila in odšla naprej. Hodila sem pol ure, ko sem prišla do nekakšne zavese, ki je zastirala pot naprej. Odgrnila sem zaveso in zagledala.... "Kaj?!" Sem zakričala in od očaranosti skoraj okamenela. Bilo je tako lepo...