fuuuuul sori ker ze dolg nism zato bom zdeh vrhetn ob pondeljkih... i am so sorryyyyy:sob:
no mate nasleden delcek
---------------------------------------------------------------------------
Gledala sem, kako hladnokrvno je Rea pogledala na hodnik, in si želela, da bi bila pogumna kot ona. »Okej,« je šepnila. »Tamle je. Ni tako težko, ne?«

»Kaj pa, če raje ne bi…« sem se poskušala izgovoriti. »Daj no, Rea, saj veš, da s fanti nisem dobra.« Živčno sem navijala pramen las okoli prsta.

»Pa saj ga ne boš prosila, da gresta na zmenek!« je zmajala z glavo. »Samo za tisti projektno nalogo se gre, punca! Niti ga ne boš prosila, da bi bil sam s tabo, štirje bomo v skupini. Ampak, govorila boš ti. Jaz samo stojim in kimam.«

Skoraj sem se zasmejala. Seveda, vloge so se obrnile. Po navadi sem bila jaz tista, ki tiho stoji in se strinja. Zdaj pa Rea zahteva, naj govorim in sprašujem. In to glasno.

»Kaj naj rečem?« sem zapaničarila.

»Kar ti pride na pamet, ne kompliciraj,« je zavzdihnila. »Greva, da prideva do tja, še preden se naberejo vsi sošolci.« Vstali sva in šli naprej po hodniku, pri čemer mi je srce nabijalo kot ponorelo. Zakaj, zakaj, zakaj, sem pustila Rei da izvede svoj plan, pri katerem naj bi na koncu midva z Aljažem postala par?

S Tilnom sta visela pred vrati in se nekaj režala, pri čemer naju seveda nista opazila. Stopila sem prednju, a me sploh nista zaznala. Res sem precej majhna. In nikoli se nisem počutila tako majhno kot v tistem trenutku. Slabotno sem se odkašljala.

Pogledala sta me. Zardela sem.

»Torej, živjo,« sem rekla in glas mi je zaškripal. Še enkrat sem se odkašljala in upala, da nisem videti kot popoln butec. »Saj vesta, tista naloga, za tehniko, pri kateri moramo izdelati leseno maketo mesta, no, mi smo ravno štirje in potrebujemo štiri ljudi, hočem reči, gospa Lastovc je rekla tako, ne, zato bi bilo tako v redu. Meni.«

Vse to sem povedala zelo hitro, zato fanta nista nič razumela. »Kaj? Kako bi blo ok zate?« je zazeval Tilen. »Lahk ponoviš plis?«

»Bi bila z mano pri projektni nalogi za tehniko?« sem rekla in poskušala pogledati Aljaža v oči, ampak je gledal skozi okno. Tilen ga je pogledal, nato pa se je skrivljeno nasmehnil in rekel: »A z babami naj mesta gradimo? Sva že zmenena s tipi, ane, Ali?«

»Ja, pa že,« je rekel in pogledal Reo. V tistem hipu sem postala jezna. Kaj mi pa pravita baba! Pa še Aljaž oziroma 'Ali' me sploh noče pogledati, le Reo gleda! Niti opravičila se nista, nobenega oprosti ali vsaj sori! Samo nakladata tja v tri krasne. Z vso jezo, ki mi je napolnila pljuča, sem rekla (in to nalašč veliko bolj slengovsko kot ponavadi): »Ma ja to bo še bolj kul, bova boljše tipe od teh dveh cmeric našle.« Z velikimi koraki sem stopila v razred in šele takrat sem videla Rein obraz.

»Katja,« je rekla, »sori, ampak mislim, da si pri Aljažu zavozila.«