Hej! Hej! Tale del sem napisala kar kmalu ;) Namenjen pa je Pomaranči1 in Ginny Weasley 123, ker spremljata mojo zgodbo in jo vedno zelo lepo komentirata. Uživajte!
Valovi se niso umirili in mene je nosilo vedno globje. Nekaj morskih živali si je našlo skrivališče in čakalo. Jaz pa sem lahko le gledal in čakal. Je to to? Se bo tako končalo? Je že konec? Vsi odgovori so bili neznani, edino kar sem vedel je bilo, da se ne bom rešil sam. Čutil sem hlad v kožuščku, ki mi je namigoval, da sem vedno bližje morskemu dnu. Pogled sem še enkrat usmeril gor. Tam ni bilo nikogar. Niti prijateljev. Sta me zapustila? Je že konec? Pred mano se je pokazal največji val od vseh. Bil je neprizanesljiv. Nikomur ne bi uspelo pobegniti. Niti meni. Še enkrat sem se poskušal dvigniti, a so bili valovi premočni. Niso mi dovolili na površje. Kako lahko na svetu obstaja taka krutost? Zakaj? Mi bo kdo pomagal? Vedel sem, da ne morem nič, a … poskusiti ni greh.
»Na pomoč! Kdorkoli?!« sem zakričal na vse svoje glasilke.
Nič. Niti pisk, niti žvižg. Le šum valov, ki se je razlegel po vsem oceanu. Vedno bolj temno je postajalo. Vedno bližje dnu sem. Še enkrat sem počasi izdihnil in užival v zadnjih trenutkih svojega življenja. Spomnil sem se vseh lepih dogodkov, doma, s prijatelji in tu, na tej nori in nevarni odpravi. Dragulje bosta morala poiskati sama. Brez mene. Ker zdaj sem samo še preteklost. Z hrbtom sem udaril v peščena tla, da me je vse zabolelo. Pristal sem na nečem špičastem. Skali ali nečemu. V tačke sem vzel to stvar, ki mi je na hrbtenici pustila globoko rano. Čeprav zaradi teme in peska v morju nisem videl ničesar, sem vedel kaj držim. Bil je … Dragulj oceana! Vame se je spet vrnil ves adrenalin. Nekako ga moram spraviti do hrčka in veverice! Mogoče ga lahko kako vržem … Ne, to odpade. Pregloboko sem. Ampak, kaj pa lahko naredim? V tistem trenutku sem zaslišal pisk. Glasen in opozorilen. Glavo sem obrnil v smer iz katere je prihajal, v tistem trenutku pa me je nekaj zagrabilo. Nekaj močnega in luskastega. Na hrbtu me je poneslo do gladine. Vse je postalo veliko bolj svetlo. Še celo hrčka in veverico sem videl na obali. Bila sta nesrečna in potrta.
»Hej, vidva!« sem zakričal.
»Pando!« sta se razveselila oba v en glas.
Skočili smo si v objem in bili srečni, da smo spet skupaj. Pogledal sem kdo je bilo bitje, ki me je rešilo … Delfin?
»Ti si me rešil?« sem rekel neprepričljivo.
»Ja. Nisem mogel dopustiti, da se tako prijaznemu prašičku kaj zgodi.«
Ob teh besedah sem skočil k njemu in še njega objel. Vsi trije smo se mu še vsaj pol ure zahvaljevali.
»Hvala. Ne vem kaj bi brez tebe« sem mu še zadnjič rekel.
On pa se mi je le nasmehnil in pomigal s plavutjo. Preden bi lahko trznil z očesom je že izginil nazaj v globine.
»Nikoli več ne bomo tako tvegali!« se je odločila veverica, midva pa sva ji prikimala v znak strinjanja.
Tako je dan počasi prešel k koncu. Na otočku smo si še postavili šotor in pripovedovali pravljice. Zjutraj pa spet krenemo na pot :wink:.
Mogoče je malo kratek, ampak za daljšega bi bilo treba čakati velikooo dlje.
Imejte pujsastičen dan :hamster:
Vaša dg
Valovi se niso umirili in mene je nosilo vedno globje. Nekaj morskih živali si je našlo skrivališče in čakalo. Jaz pa sem lahko le gledal in čakal. Je to to? Se bo tako končalo? Je že konec? Vsi odgovori so bili neznani, edino kar sem vedel je bilo, da se ne bom rešil sam. Čutil sem hlad v kožuščku, ki mi je namigoval, da sem vedno bližje morskemu dnu. Pogled sem še enkrat usmeril gor. Tam ni bilo nikogar. Niti prijateljev. Sta me zapustila? Je že konec? Pred mano se je pokazal največji val od vseh. Bil je neprizanesljiv. Nikomur ne bi uspelo pobegniti. Niti meni. Še enkrat sem se poskušal dvigniti, a so bili valovi premočni. Niso mi dovolili na površje. Kako lahko na svetu obstaja taka krutost? Zakaj? Mi bo kdo pomagal? Vedel sem, da ne morem nič, a … poskusiti ni greh.
»Na pomoč! Kdorkoli?!« sem zakričal na vse svoje glasilke.
Nič. Niti pisk, niti žvižg. Le šum valov, ki se je razlegel po vsem oceanu. Vedno bolj temno je postajalo. Vedno bližje dnu sem. Še enkrat sem počasi izdihnil in užival v zadnjih trenutkih svojega življenja. Spomnil sem se vseh lepih dogodkov, doma, s prijatelji in tu, na tej nori in nevarni odpravi. Dragulje bosta morala poiskati sama. Brez mene. Ker zdaj sem samo še preteklost. Z hrbtom sem udaril v peščena tla, da me je vse zabolelo. Pristal sem na nečem špičastem. Skali ali nečemu. V tačke sem vzel to stvar, ki mi je na hrbtenici pustila globoko rano. Čeprav zaradi teme in peska v morju nisem videl ničesar, sem vedel kaj držim. Bil je … Dragulj oceana! Vame se je spet vrnil ves adrenalin. Nekako ga moram spraviti do hrčka in veverice! Mogoče ga lahko kako vržem … Ne, to odpade. Pregloboko sem. Ampak, kaj pa lahko naredim? V tistem trenutku sem zaslišal pisk. Glasen in opozorilen. Glavo sem obrnil v smer iz katere je prihajal, v tistem trenutku pa me je nekaj zagrabilo. Nekaj močnega in luskastega. Na hrbtu me je poneslo do gladine. Vse je postalo veliko bolj svetlo. Še celo hrčka in veverico sem videl na obali. Bila sta nesrečna in potrta.
»Hej, vidva!« sem zakričal.
»Pando!« sta se razveselila oba v en glas.
Skočili smo si v objem in bili srečni, da smo spet skupaj. Pogledal sem kdo je bilo bitje, ki me je rešilo … Delfin?
»Ti si me rešil?« sem rekel neprepričljivo.
»Ja. Nisem mogel dopustiti, da se tako prijaznemu prašičku kaj zgodi.«
Ob teh besedah sem skočil k njemu in še njega objel. Vsi trije smo se mu še vsaj pol ure zahvaljevali.
»Hvala. Ne vem kaj bi brez tebe« sem mu še zadnjič rekel.
On pa se mi je le nasmehnil in pomigal s plavutjo. Preden bi lahko trznil z očesom je že izginil nazaj v globine.
»Nikoli več ne bomo tako tvegali!« se je odločila veverica, midva pa sva ji prikimala v znak strinjanja.
Tako je dan počasi prešel k koncu. Na otočku smo si še postavili šotor in pripovedovali pravljice. Zjutraj pa spet krenemo na pot :wink:.
Mogoče je malo kratek, ampak za daljšega bi bilo treba čakati velikooo dlje.
Imejte pujsastičen dan :hamster:
Vaša dg
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG! Našli so ga!
Ta del, namenjen meni mi je bil popolnoma najljubši! :heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Res super-fantastično! Hitro novi del!
LYSM!
:heartpulse::sparkles::heartpulse::sparkles::heartpulse::sparkles::heartpulse:
Ta del, namenjen meni mi je bil popolnoma najljubši! :heart::heart::heart::heart::heart::heart:
Res super-fantastično! Hitro novi del!
LYSM!
:heartpulse::sparkles::heartpulse::sparkles::heartpulse::sparkles::heartpulse:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA NAŠLI SO GAAAAA!!!!!!!!!!!!!!! SKAČEM OD VESELJA!!!!!!!!
1
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)