"Se ti sploh sanja, kaj delava?"
Sirius je bil že na vse zgodaj obupan. Bila je šele druga ura v celem šolskem letu, toda z Jade sta imela dovolj.
"Tale napoj izgleda kot krompirjev golaž," je slednja komentirala drobne kose zmajevih lusk, ki so elegantno plavali po rjavi brozgi.
"Mislil sem, da si pametna."
"Zakaj si pa potem v paru z mano?" je skoraj malo jezno vprašala.
"James je z Remusom, ker je pameten. Jaz sem s tabo, ker sem mislil, da si pametna," je zmajal z glavo in premešal njuno zmešnjavo v kotlu.
"Napačen predmet si izbral, Sherlock."

"Kaj je Sherlock?"
Spogledala sta se. Jade se je včasih zdelo kar presunljivo, za koliko bunkeljskih stvari njeni prijatelji ne vedo. Marlene, Sirius in James niso imeli pojma, Remus pa je večino stvari poznal.
"Detektiv iz bunkeljske knjige. Tako se reče, ko nekdo napačno domneva ali pa ne vidi nečesa, kar je očitno."
"Torej me kličeš trol po bunkeljsko?"
"Tako nekako, ja," se je zasmejala in nato javknila, ko jo je frcnil nad koleno. Spet sta se zatopila v napoj in poskušala rešiti zdaj že špinači podobno zmes, ki sta jo zvarila.

Vmes se je črnolasi deček odplazil do drugih miz in ugotovil le, da večini ne gre nič bolje. Ko je prišel nazaj s svojega obhoda je Jade poročal, da še najbolje izgleda Lilyin in Severusov, kot naj bi bilo ime dečku iz spolzgada, s katerim se rdečelaska vse pogosteje druži. James in Remus pa naj bi bila povprečna, ker James ni dobro stehtal cistične mušnice in je zdaj prav mogoče, da koga prej zastrupita, kot pa mu začasno izbrišeta spomin.

"Kako pa gre kaj vama?" je skoraj na mizi ležoča študenta povprašal starejši profesor Slughorn, ki je bil za Jadine pojme skoraj malo preveč pitan in bi mimogrede kakšen kotel nevede polil.
"Ne preveč dobro," je odvrnila in si spela dolge lase za učinek delavnosti.
"Hm," se je zazrl profesor v kotel in zamrmral. "Sta za vsako dodano sestavino napoj premešala, ali sta samo vse stresla noter in začela mešati?"
Spogledala sta se: "Najin napoj pozabljivosti je tako dober, da sva še izdelavo pozabila na to!"
"Dobra šala, gospodič Black," se je prešerno zahahljal, ko je s spatulo praskal po notranji strani kotla.
"Drugače niti ne izgleda tako slabo, toda glejta da se naslednjič, ko bom ocenjeval, ta napaka ne ponovi."
"Seveda gospod," sta v en glas odgovorila in se namuznila.

Po koncu blok ure napojev je sledila zgodovina čarovništva, ki so jo imeli z Drznvraanovci. Jadino navdušenje nad dejstvom, da jih ta predmet uči duh, je padlo v minus takoj, ko ga je slišala spregovoriti. Dolgočasen, monoton glas in enaka mimika, ki te je preprosto morala uspavati. Po prvi uri je tako še Lily, ki se je zaradi same vljudnosti do profesorja na vse pretega trudila ohraniti pozornost, le odsotno strmela skozi okno, ker je bilo vendarle vse tam zunaj bolj zanimivo od učilnice. Jade je kar zamikalo, da bi bosa stekla po neskončnih travnikih in skakala z zajci, katere bi morala varovati pred Albusom.

"Gospodična De'Groove, vidim da ste zasanjani. Bi mi lahko prosim ponovili odgovor na vprašanje, ki sem ga zastavil Kaskowi?" jo je zdramilo iz dnevnega sanjarjenja v katerega se je ujela kot v pajkovo mrežo.
"Seveda! Sandrè, lahko še enkrat poveš odgovor?" sem vprašala črnolaso dekle, ki je sedelo za Lilyinim hrbtom in tako kot midve nosilo zlato škrlatno kravato za ovratnikom.
Profesor je zavzdihnil: "Vprašanje je bilo kako in kdaj se je končala svetovna čarovniška vojna?"

Šele takrat se je zavedla, da so vse oči uprte vanjo. Tišje je odgovorila: "Leta 1945, če se prav spomnem celo istega leta kot bunkeljska."
"Drži, toda kako?" ni nehal sitnariti profesor Binns, ki je zdaj celo spremenil barvo glasu, kar je pomenilo že skorajšnjo revolucijo.
Jade je pogoltnila slino. Čutila je, kako ji kruli po želodcu in kako se je zanimanje sošolcev neverjetno dvignilo. Vrhovi ušes so ji zardeli, česar se je zavedala in se sama sebi tiho zahvalila za dolge lase, ki so ji jih prekrivali. Želela si je le tiste stekleničke napoja, da jo pogolta, kakor hitro je mogoče in postane vsaj na prvi pogled običajna.

Obenem jo je jezilo, da se je profesor takole zapičil vanjo brez tehtnega razloga. "S porazom Grindelwalda, ki ga je porazil naš ravnatelj," je skoraj zasikala skozi rahlo krive sprednje zobe. "Tvoj dedek, mar ne?"

Jade je počila žarnica; skoraj bi se ji pokadilo iz ušes. "On ni moj ded," je počasi rekla in se zasrepela bolj skozi, kot pa v duha.
"Seveda, seveda," je prikimal, nato pa se ji je približal in bolj ali manj potiho rekel: "Veliko sem že videl na tem svetu in vem to, da se zloba ne razgubi, podeduje se."

Jade je tokrat prevrelo: "Vas pa ravno briga, če se kaj podeduje ali ne! Tako ali tako ste že mrtvi! Če pa jaz kaj vem, se pa umreti že ne da dvakrat!"

"MINUTS PETDESET TOČK ZA GRYFONDOM! IN TAKOJ VEN K MC'HUDDRI!" je tudi profesorju popenilo. Jade je le prestrašeno gledala, nato pa le ponosno odkorakala proti vratom.
"Saj ni ona kriva, da ste jo napadli!" se je oglasil fantovski glas in obrnila se je. Glas je pripadal Jamesu, ki je bil tedaj že na nogah.
"A tako!? Potem pa se poberi še ti Potter!"

Jade se je sama pri sebi nasmehnila, ko se je prijatelj postavil zanjo. Drznvraanovci so jo medtem opazovali, kot da bi bila duh. Gryfondomovcem se je šlo bolj zaradi točk, Jade se vsekakor niso bali. Vsaj ne tako kot na prvi dan. Morda je pomagalo dejstvo, da se je po stopnicah zvrnila še preden je prvič prišla do dnevne sobe.

Preprosto šla sta ven in Jade je utripalo bolj v želodcu, kot pa srcu. "Mc'Huddrova mi jih bo napela," je zaskrbljeno potožila črnolasemu prijatelju.
"Ne verjamem, da bo kaj hudega."
"Starejši letniki pravijo, da je pravi zmaj, ko pride do kazni."
James se je rahlo zamislil: "To je res, toda je vseeno neverjetno poštena-"

"Čakajta!"
"Lily?"
"Evansova, si tudi ti odprla usta?"
Lily je stekla do njiju iz učilnice in se vsa zadihana ustavila pred njima. Jamesu je namenila le rahlo oster pogled, nato pa jima izročila majhne listke pergamenta.
"To morata dati profesorici, ko prideta k njej."
Jade je le izdavila majhen: "A," in pokimala.
"Res se je grdo spravil nate," se je strinjala rdečelaska z obema in objela prijateljico.
"Sem navajena," je slednja tiho rekla, nato pa sta oba še pomahala Lily v slovo.