Živjo. :)
S prejšnjim delom se je *b* zaključil 1. del 1. dela. *b* xD Če razumete. Računam, da bodo 3 deli v tej zgodbi in vsakič, ko se bo kak končal, bom to napisala v naslednjem. Upam, da vam je bilo do zdaj karseda všeč (ali vsaj dovolj, da boste brali tudi naslednje dele haha xD). V drugem delu se bom poskusila še bolj izboljšati. Hvala za ves support do zdaj in na sploh hvala bralcem, pa tudi če ne komentirate. Res mi veliko pomeni.
Preden nadaljujem bi rada razjasnila nekaj, česar sicer nihče ni izpostavil, zato bom pa jaz. Najbrž ste bralci opazili, da sem do zdaj le enkrat pisala o Victorju, Alissi in Naomi in morda se je kdo vprašal: *i* Zakaj le enkrat? Bodo sploh prisotni v zgodbi? *i* V zgodbi bodo seveda še prisotni, a precej manj kot ostali, saj so za zdaj še izven največjega dogajanja. Najverjetneje še dolgo ne bo dela o njih, dokler ne bo tudi njihovo življenje postalo povezano z drugimi. Boste že videli. ;)
Zdaj pa pojdimo na mojo zgodbo. Komaj čakam, da nadaljujem s pripovedovanjem o Fleurdesii, Calipsso, Tori, Reefu, Lily, Royyu in ostalih. :))
~fleur <3
Sončni žarki še niso posijali na marmorno okensko polico v princesini sobi, na kateri so stale lončnice različnih barv. Ptice še niso pele jutranje pesmi in posedale v krošnjah dreves. Topel veter še ni pobožal rosne trave na vrtičkih ali zbudil vrtnarjev, ki bi jih obdelali. Grad je stal v temi, ki so jo osvetlile le svetilke na vrtu in luna na nebu. Sveče so bile ugasnjene in ves grad je spal ob tej zgodnji uri. Zrak je bil svež, a na srečo ni bilo mrzlega vetra. Tudi psi iz bližnje vasi niso lajali. Ura še ni odbila niti štiri zjutraj. Kljub temu pa je bila princesa že pokonci.
Nosila je rjavo in preprosto obleko z belimi okraski, ki ni bila primerna za princeso. Ni poudarjala njene postave ali se vlekla po tleh za njo. Visela je kot vreča in bila dolga le malo čez kolena. Krilo ni bilo zlikano in z desnega rokava je visela kratka nitka. Obleka ni bila niti malo elegantna in bila je prava sramota za hči kraljice, a zdelo se je, da to sami kraljici ugaja. Na obrazu je imela droben nasmeh in zdelo se je, da je ponosna na svoje dejanje.
"Zakaj moram nositi *i* to *i* obleko?" je zaspano vprašala Fleurdesia in zazehala. Ni ji bilo niti mar, a se je čudila materi, ki ji je naročila obleči najpreprostejšo obleko v njeni omari. Morda v celotnem gradu. Fleurdesio so bolj motili škornji, ki jih je morala obuti. Bili so rjavi in podeželjski, najbrž last kakega ribiča, a ni bila barva tisto, kar ji ni ugajalo. Bili so tesni in težki. Premakniti ni mogla niti enega prsta.
Leoley se je ponovno namuznila. "Tako ne boš prepoznavna. Tudi nakita ne nosi. Vsaj dokler ne pridete izven južnega dela kraljestva, ne nosi lepih oblek in si ne urejaj frizure. Ne kaži svojega obraza in poskrbi, da te nihče ne prepozna."
"Zakaj vsa ta tajnost?"
"Hči, razumeti moraš, da ni tako majhna stvar, da te pošiljam na drug konec sveta," je odgovorila kraljica.
*i* Tega se zavedam, *i* je pomislila Fleurdesia.
"Tvoje potovanje bo dolgo in naporno. A dokler si v dobrih rokah, ti bo uspelo." Obrnila se je proti moškemu, ki je vzravnano stal v preprostih rjavih oblačilih, v rokah pa je držal veliko sivo torbo. V njej je bilo orožje, orodje, hrana, posoda za kuhanje in podobne uporabne reči. Mož je imel obrito glavo ter brado, celo obrvi si je ostrigel z namenom, da ne bi izstopale. Imel je prijazne rjave oči, a ob pogledu na kraljevo družino se ni nasmehnil. Bil je eden od vojakov.
Kraljica je premerila Calipsso, ki je resno stala ob princesini strani. "Od tebe zahtevam, da jo varuješ, ne glede na situacijo."
"Takšno je moje delo, kraljica," je odvrnila Calipsso in se rahlo priklonila. Videla je, kako se ji je Leoley nasmehnila in začutila ponos v sebi.
Fleurdesia je zazehala in sedla na lesen voz, ki je čakal, da nanj naložijo prtljago in se končno odpeljejo. Bil je zelo preprost in tako majhen, da ga je lahko vozil le en konj. Res ni vzbujal pozornosti. Vojak je nanj položil sivo torbo, svojo osebno torbo, princesin velik kovček ter Calipssino torbo, v kateri je imela nujne obleke. Bili so tako rekoč pripravljeni.
Princesa je razmišljala, da ni varno potovati z le enim vojakom. Imela je še angela, ki je bila njen Varuh, a navajena je bila velikega spremstva. Še vedno se je rahlo spraševala, zakaj mora ravno ona oditi, a bolj kot si je postavljala to vprašanje, manj upanja je imela, da zaradi dobrih namenov. Kraljica bi lahko enostavno poslala nekaj vojakov in bilo bi opravljeno.
Mati ji je zagotavljala, da se bo kmalu vrnila. Če bo šlo vse po sreči, že v nekaj mesecih. Pot je sicer dolga, a takoj ko se ugotovi, zakaj je skrivnostna vas označena na zemljevidu, se bodo lahko vrnili. Fleurdesia ni marala misli, da se v tej skrivnosti skriva še marsikaj več. Sicer se ji v življenju na gradu še ni pripetilo nič zanimivega in to potovanje bo prvo. Se je veselila? Niti ne. Počutila se je, kot da nikoli ne bo več tako kot je bilo do zdaj.
Pogledala je Calipsso in na njej videla enak obraz kot vsak dan. Želela si je biti kot ona. Brez strahu v krvi in z železnim srcem. Tako neustrašna in čudovita kot sleherni angel. Zavzdihnila je in se sprijaznila, da ne more spremeniti dejstva, da je princesa, ki zapušča svoj dom.
Tako kot je zapuščala svoj dom, je ponovno na cedilu pustila svojo prijateljico. Srce se ji je trgalo ob misli, da jo je sinoči zapustila s tako nesramnim poslovom. Tori si ni zaslužila tega. Leta je bila z družino ujeta v jesenskem kraljestvu in tisti dan, ko sta se najboljši prijateljici končno spet združili, sta ugotovili, da morata narazen. In ko bo danes Tori vstala iz postelje, princese že nekaj ur ne bo več na gradu.
Še zadnjič je pogledala lepe zidove velikega gradu in zelene vrtičke s pisanimi rožami. Sadna in cvetoča drevesa z okusnim sadjem. Zlate klopi in steklene mize. Velika okna s pobarvanim steklom v različnih modrih odtenkih. Velika fontana na sredi velikega parka s kipom, ki je predstavljal Luno. Obsežen gozd v daljavi, v katerem so rasle najslajše gobe v kraljestvu. Grajski hlev z lepimi žrebci in udobnimi sedli. Pesjak z glasnimi a prijaznimi psicami. Fleurdesiina majhna sobica v tretjem nadstropju z lepo marmorno poličko, na kateri so stale lončnice v različnih barvah.
Leoley je stopila do hčere in jo objela. Objem je bil kratek in rahlo neroden. Fleurdesia je pogledala matero, ki se ji je nasmehnila in jo pobožala po razmršenih laseh. Nato so sedli na voz. "Veš, kaj moraš," je rekla kraljica.
"Najti Lilo."
Zasmejala se je in odkimala. "Prvo morate najti vas, šele nato-"
"Ja, mati," jo je prekinila Fleurdesia in se ji sladko nasmehnila. "Šalila sem se. Dobro vem, kaj moram."
Leoley je olajšano pokimala in pogledala vojaka, ki je sedel v ospredju vozu. Pokimala mu je in on je spodbudil konja. "Naj bom ponosna nate," so bile kraljičine zadnje besede, dokler je princesa ni več mogla slišati.
Zapustili so območje gradu in vozili dobro uro, dokler sonce ni počasi všlo in prvi sončni žarki so pobožali rosno zeleno travo. Topel veter je razmršil krošnje dreves, v katerih so počivale ptice, ki so zapele jutranjo pesem. Psi iz bližnje vasi so začeli lajati. Tako kot vsako jutro. Vsako jutro, ki ga je Fleurdesia preživela v lepem gradu.
S prejšnjim delom se je *b* zaključil 1. del 1. dela. *b* xD Če razumete. Računam, da bodo 3 deli v tej zgodbi in vsakič, ko se bo kak končal, bom to napisala v naslednjem. Upam, da vam je bilo do zdaj karseda všeč (ali vsaj dovolj, da boste brali tudi naslednje dele haha xD). V drugem delu se bom poskusila še bolj izboljšati. Hvala za ves support do zdaj in na sploh hvala bralcem, pa tudi če ne komentirate. Res mi veliko pomeni.
Preden nadaljujem bi rada razjasnila nekaj, česar sicer nihče ni izpostavil, zato bom pa jaz. Najbrž ste bralci opazili, da sem do zdaj le enkrat pisala o Victorju, Alissi in Naomi in morda se je kdo vprašal: *i* Zakaj le enkrat? Bodo sploh prisotni v zgodbi? *i* V zgodbi bodo seveda še prisotni, a precej manj kot ostali, saj so za zdaj še izven največjega dogajanja. Najverjetneje še dolgo ne bo dela o njih, dokler ne bo tudi njihovo življenje postalo povezano z drugimi. Boste že videli. ;)
Zdaj pa pojdimo na mojo zgodbo. Komaj čakam, da nadaljujem s pripovedovanjem o Fleurdesii, Calipsso, Tori, Reefu, Lily, Royyu in ostalih. :))
~fleur <3
Sončni žarki še niso posijali na marmorno okensko polico v princesini sobi, na kateri so stale lončnice različnih barv. Ptice še niso pele jutranje pesmi in posedale v krošnjah dreves. Topel veter še ni pobožal rosne trave na vrtičkih ali zbudil vrtnarjev, ki bi jih obdelali. Grad je stal v temi, ki so jo osvetlile le svetilke na vrtu in luna na nebu. Sveče so bile ugasnjene in ves grad je spal ob tej zgodnji uri. Zrak je bil svež, a na srečo ni bilo mrzlega vetra. Tudi psi iz bližnje vasi niso lajali. Ura še ni odbila niti štiri zjutraj. Kljub temu pa je bila princesa že pokonci.
Nosila je rjavo in preprosto obleko z belimi okraski, ki ni bila primerna za princeso. Ni poudarjala njene postave ali se vlekla po tleh za njo. Visela je kot vreča in bila dolga le malo čez kolena. Krilo ni bilo zlikano in z desnega rokava je visela kratka nitka. Obleka ni bila niti malo elegantna in bila je prava sramota za hči kraljice, a zdelo se je, da to sami kraljici ugaja. Na obrazu je imela droben nasmeh in zdelo se je, da je ponosna na svoje dejanje.
"Zakaj moram nositi *i* to *i* obleko?" je zaspano vprašala Fleurdesia in zazehala. Ni ji bilo niti mar, a se je čudila materi, ki ji je naročila obleči najpreprostejšo obleko v njeni omari. Morda v celotnem gradu. Fleurdesio so bolj motili škornji, ki jih je morala obuti. Bili so rjavi in podeželjski, najbrž last kakega ribiča, a ni bila barva tisto, kar ji ni ugajalo. Bili so tesni in težki. Premakniti ni mogla niti enega prsta.
Leoley se je ponovno namuznila. "Tako ne boš prepoznavna. Tudi nakita ne nosi. Vsaj dokler ne pridete izven južnega dela kraljestva, ne nosi lepih oblek in si ne urejaj frizure. Ne kaži svojega obraza in poskrbi, da te nihče ne prepozna."
"Zakaj vsa ta tajnost?"
"Hči, razumeti moraš, da ni tako majhna stvar, da te pošiljam na drug konec sveta," je odgovorila kraljica.
*i* Tega se zavedam, *i* je pomislila Fleurdesia.
"Tvoje potovanje bo dolgo in naporno. A dokler si v dobrih rokah, ti bo uspelo." Obrnila se je proti moškemu, ki je vzravnano stal v preprostih rjavih oblačilih, v rokah pa je držal veliko sivo torbo. V njej je bilo orožje, orodje, hrana, posoda za kuhanje in podobne uporabne reči. Mož je imel obrito glavo ter brado, celo obrvi si je ostrigel z namenom, da ne bi izstopale. Imel je prijazne rjave oči, a ob pogledu na kraljevo družino se ni nasmehnil. Bil je eden od vojakov.
Kraljica je premerila Calipsso, ki je resno stala ob princesini strani. "Od tebe zahtevam, da jo varuješ, ne glede na situacijo."
"Takšno je moje delo, kraljica," je odvrnila Calipsso in se rahlo priklonila. Videla je, kako se ji je Leoley nasmehnila in začutila ponos v sebi.
Fleurdesia je zazehala in sedla na lesen voz, ki je čakal, da nanj naložijo prtljago in se končno odpeljejo. Bil je zelo preprost in tako majhen, da ga je lahko vozil le en konj. Res ni vzbujal pozornosti. Vojak je nanj položil sivo torbo, svojo osebno torbo, princesin velik kovček ter Calipssino torbo, v kateri je imela nujne obleke. Bili so tako rekoč pripravljeni.
Princesa je razmišljala, da ni varno potovati z le enim vojakom. Imela je še angela, ki je bila njen Varuh, a navajena je bila velikega spremstva. Še vedno se je rahlo spraševala, zakaj mora ravno ona oditi, a bolj kot si je postavljala to vprašanje, manj upanja je imela, da zaradi dobrih namenov. Kraljica bi lahko enostavno poslala nekaj vojakov in bilo bi opravljeno.
Mati ji je zagotavljala, da se bo kmalu vrnila. Če bo šlo vse po sreči, že v nekaj mesecih. Pot je sicer dolga, a takoj ko se ugotovi, zakaj je skrivnostna vas označena na zemljevidu, se bodo lahko vrnili. Fleurdesia ni marala misli, da se v tej skrivnosti skriva še marsikaj več. Sicer se ji v življenju na gradu še ni pripetilo nič zanimivega in to potovanje bo prvo. Se je veselila? Niti ne. Počutila se je, kot da nikoli ne bo več tako kot je bilo do zdaj.
Pogledala je Calipsso in na njej videla enak obraz kot vsak dan. Želela si je biti kot ona. Brez strahu v krvi in z železnim srcem. Tako neustrašna in čudovita kot sleherni angel. Zavzdihnila je in se sprijaznila, da ne more spremeniti dejstva, da je princesa, ki zapušča svoj dom.
Tako kot je zapuščala svoj dom, je ponovno na cedilu pustila svojo prijateljico. Srce se ji je trgalo ob misli, da jo je sinoči zapustila s tako nesramnim poslovom. Tori si ni zaslužila tega. Leta je bila z družino ujeta v jesenskem kraljestvu in tisti dan, ko sta se najboljši prijateljici končno spet združili, sta ugotovili, da morata narazen. In ko bo danes Tori vstala iz postelje, princese že nekaj ur ne bo več na gradu.
Še zadnjič je pogledala lepe zidove velikega gradu in zelene vrtičke s pisanimi rožami. Sadna in cvetoča drevesa z okusnim sadjem. Zlate klopi in steklene mize. Velika okna s pobarvanim steklom v različnih modrih odtenkih. Velika fontana na sredi velikega parka s kipom, ki je predstavljal Luno. Obsežen gozd v daljavi, v katerem so rasle najslajše gobe v kraljestvu. Grajski hlev z lepimi žrebci in udobnimi sedli. Pesjak z glasnimi a prijaznimi psicami. Fleurdesiina majhna sobica v tretjem nadstropju z lepo marmorno poličko, na kateri so stale lončnice v različnih barvah.
Leoley je stopila do hčere in jo objela. Objem je bil kratek in rahlo neroden. Fleurdesia je pogledala matero, ki se ji je nasmehnila in jo pobožala po razmršenih laseh. Nato so sedli na voz. "Veš, kaj moraš," je rekla kraljica.
"Najti Lilo."
Zasmejala se je in odkimala. "Prvo morate najti vas, šele nato-"
"Ja, mati," jo je prekinila Fleurdesia in se ji sladko nasmehnila. "Šalila sem se. Dobro vem, kaj moram."
Leoley je olajšano pokimala in pogledala vojaka, ki je sedel v ospredju vozu. Pokimala mu je in on je spodbudil konja. "Naj bom ponosna nate," so bile kraljičine zadnje besede, dokler je princesa ni več mogla slišati.
Zapustili so območje gradu in vozili dobro uro, dokler sonce ni počasi všlo in prvi sončni žarki so pobožali rosno zeleno travo. Topel veter je razmršil krošnje dreves, v katerih so počivale ptice, ki so zapele jutranjo pesem. Psi iz bližnje vasi so začeli lajati. Tako kot vsako jutro. Vsako jutro, ki ga je Fleurdesia preživela v lepem gradu.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kar potopila sem se v tvoje pripovedovanje, kot bi me nekdo rahlo potisnil pod gladino jezera polnega skrivnosti in fantazij, pač vsega.
Opisuješ tako natančno, zapičiš se v najmanjše podrobnosti in se posvetiš vsaki malenkosti, da dobi vsaka svoj stavek v perfektni zgodbi. <3
Všeč mi je, kako je Fleurdesia odreagirala na vse skupaj, kot bi bila malce v dvomih, vse skupaj je bilo nekako skrivnostno, saj ji kraljica pravzaprav ni povedala, zakaj mora na pot ravno ona.
Res je prav... wow vse skupaj, nimam dovolj besednega zaklada, da bi to razložila.
V zadnjem odstavku si sicer napisala 'všlo' namesto 'vzšlo', ampak črke rade uhajajo iz besed, nimaš kaj. ;)
Lepo se imej
Sophie Donna
Opisuješ tako natančno, zapičiš se v najmanjše podrobnosti in se posvetiš vsaki malenkosti, da dobi vsaka svoj stavek v perfektni zgodbi. <3
Všeč mi je, kako je Fleurdesia odreagirala na vse skupaj, kot bi bila malce v dvomih, vse skupaj je bilo nekako skrivnostno, saj ji kraljica pravzaprav ni povedala, zakaj mora na pot ravno ona.
Res je prav... wow vse skupaj, nimam dovolj besednega zaklada, da bi to razložila.
V zadnjem odstavku si sicer napisala 'všlo' namesto 'vzšlo', ampak črke rade uhajajo iz besed, nimaš kaj. ;)
Lepo se imej
Sophie Donna
1
Ohh hvala ti <33
Res te obožujem, tebe in tvoje lepe komentarje, ne veš kako sem vesela, ko jih vidimmm. Prisežem, da prav malo poletim (jah no mogoče imam v zgodbah besedni zaklad, ampak pri opisovanju, kakšne občutke dobim pri tvojih komentarjih, sem pa slaba)
Hvala res <3
Oh neeee sem pa upala, da bo tokrat brez napak 😭 kam je pobegnil z, nevem.
❤️
Res te obožujem, tebe in tvoje lepe komentarje, ne veš kako sem vesela, ko jih vidimmm. Prisežem, da prav malo poletim (jah no mogoče imam v zgodbah besedni zaklad, ampak pri opisovanju, kakšne občutke dobim pri tvojih komentarjih, sem pa slaba)
Hvala res <3
Oh neeee sem pa upala, da bo tokrat brez napak 😭 kam je pobegnil z, nevem.
❤️
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejj!
Najprej naj se ti predstavim hahah. Sm 13letnica in sm tvoja velika obozevalka ce se lahko tako izrazim. Pac res, spremlam te od kar si prisla na Pil s tem vzdevkom (baje si bla tuki ze prej sam takrt mene se ni blo tle) in te res obcodujem. Pac prvo sm bla tko: amm... Okej... My little pony? Resno? Ampak pol sm vidla une tvoje precudovite risbe in so me res navdusle. Potem pa se tale zgodba... Mislim waw!!
Zgodbo spremljam ze od 1. dela in nevem zakaj ti nism tega napisala ze prej... Verjetno zato kr sm prelena lol. Oprosti... No, bo pa tale komentar obsegal vse za nazaj in se za naprej. :)
Okejj, zacnimo z nastevanjem kaj vse mi je vsec na tvoji ugodbi:
1. Zgodba sama po sebi. Mislim, ne morem si predstavlat kaksno domišljijo more clovek met, da napise tole... Kolk casa si sploh rabla, da si si vse izmislila? Glede na rezultat se mi zdi, da kar veliko... Ali se motim?
2.Vsec so mi princesa Fleurdesia, Lilly, Reef, Rony,... Vse karakterje si do potankosti dodelala, da lahko samo strmim in se cudim. Imam samo eno vprasanje, ki je mogoce malo glupo glede na to, da si ze na 13.delu. Amm... A so te vloge poniji al ljudje? Kr pac vem, da si k si pršla rekla, sa si rada zmisljujes zgodbe v katerih nastopajo poniji ampak v hvalilnico si objavila sliko ljudi. Ceprav Fleurdesia je bila pa pony... No, to mi ni cisto jasno hah.
3. Opisovanje!!! To ti gre tk dobr, da me vedno pustis odprtih ust... Nimam besed hahah.
4. Da me vsak del kr povlece vase. Ne vem kk mi je ratal spustit kr 5 delov tvoje zgodbe in dons k sm jih brala sploh nism mogla nehat. In pol k sm prsla do konca: nee!! Zakajj?? Js hocm see!! Hahah. Ne, ampak resno mislm to je tok dobr!! Pa ful mi je usec k preskakujs med tremi zgodbami. Obozujem take zgodbe. (kokrat sm ponovila besedo zgodba lol).
5. Dolzina samih delov. Obozujem to, da so deli dolgi pa, da se za vsakega potruds. Tega manka zdj u posalnici...
6. ...
Tele tri pikice so pomenle, da bi loh nastevala se in se, v nedogled anpam zou nimam tok cajta. Pac tvoja zgodba je top in res mas talent. Upam, da se tega zavedas. <333
Lp,
13L
Najprej naj se ti predstavim hahah. Sm 13letnica in sm tvoja velika obozevalka ce se lahko tako izrazim. Pac res, spremlam te od kar si prisla na Pil s tem vzdevkom (baje si bla tuki ze prej sam takrt mene se ni blo tle) in te res obcodujem. Pac prvo sm bla tko: amm... Okej... My little pony? Resno? Ampak pol sm vidla une tvoje precudovite risbe in so me res navdusle. Potem pa se tale zgodba... Mislim waw!!
Zgodbo spremljam ze od 1. dela in nevem zakaj ti nism tega napisala ze prej... Verjetno zato kr sm prelena lol. Oprosti... No, bo pa tale komentar obsegal vse za nazaj in se za naprej. :)
Okejj, zacnimo z nastevanjem kaj vse mi je vsec na tvoji ugodbi:
1. Zgodba sama po sebi. Mislim, ne morem si predstavlat kaksno domišljijo more clovek met, da napise tole... Kolk casa si sploh rabla, da si si vse izmislila? Glede na rezultat se mi zdi, da kar veliko... Ali se motim?
2.Vsec so mi princesa Fleurdesia, Lilly, Reef, Rony,... Vse karakterje si do potankosti dodelala, da lahko samo strmim in se cudim. Imam samo eno vprasanje, ki je mogoce malo glupo glede na to, da si ze na 13.delu. Amm... A so te vloge poniji al ljudje? Kr pac vem, da si k si pršla rekla, sa si rada zmisljujes zgodbe v katerih nastopajo poniji ampak v hvalilnico si objavila sliko ljudi. Ceprav Fleurdesia je bila pa pony... No, to mi ni cisto jasno hah.
3. Opisovanje!!! To ti gre tk dobr, da me vedno pustis odprtih ust... Nimam besed hahah.
4. Da me vsak del kr povlece vase. Ne vem kk mi je ratal spustit kr 5 delov tvoje zgodbe in dons k sm jih brala sploh nism mogla nehat. In pol k sm prsla do konca: nee!! Zakajj?? Js hocm see!! Hahah. Ne, ampak resno mislm to je tok dobr!! Pa ful mi je usec k preskakujs med tremi zgodbami. Obozujem take zgodbe. (kokrat sm ponovila besedo zgodba lol).
5. Dolzina samih delov. Obozujem to, da so deli dolgi pa, da se za vsakega potruds. Tega manka zdj u posalnici...
6. ...
Tele tri pikice so pomenle, da bi loh nastevala se in se, v nedogled anpam zou nimam tok cajta. Pac tvoja zgodba je top in res mas talent. Upam, da se tega zavedas. <333
Lp,
13L
1
Oh wow. Ne morem verjeti. Ko sem videla, da mi je še nekdo (in to tako hitro!) komentiral zgodbo, sem takoj pomislila, da je Hermi, saj ona poleg Sophie edina komentira. xD potem pa sem videla tebe in ta dooolg komentar in sem se res razveselila. <3
Oh seveda te poznam, že odkar si prišla na pil, ker sem prej bila na drugem profilu. Dobro se te spomnem in vse. Ne bi rada razkrila, kdo sem bila... ampak bom rekla, da se je moj vzdevek začel na d (pisala sem zgodbe pomojem s podobnim stilom kot je ta haha xD grem stavit, da če se malo zamisliš, veš kdo sem, ker sem bila glede pisalnice kar aktivna in jah nekaj risb sem tudi objavila). Tako, da ja. Poznam te hehe :))
1. Uh koliko časa sem rabila... nisem prepričana. Tale zgodba je ena od tistih idej, ki sem jih dobila v dejansko sekundi xD nsn ampak zelo hitro. Nisem imela niti načrta, da bi o tem pisala, zdaj pa imam že plan za celo zgodbo bla bla. Tiste zgodbe, ki pa jih bolj računam, da bodo kdaj postale knjige, pa potrebujejo veliko več časa in za njih ponavadi rabim vsaj teden, da si vse namislim.
Nočem se zdaj hvaliti haha, ker sem si izmislila tako hitro, ampak je res. Seveda pa sproti dobivam nove ideje.
2. Haha eh ni problema, pomojem si zgrešila, ko sem v prologu napisala, da so osebe ljudje, ker mi je tako lažje opisovati. Prvotna ideja so bili poniji, a za zgodbo je to mallceee preotročje xD hvala glede oseb, jaz sem obsedena z njimi.
3. Jojj hvalaa :D
4. Haha jojjj res ti hvala za too. Se bom res potrudila še bolj redno pisati, ker je to zame kot nekaj, ksr bi lahko delala ves prosti čas. Ampak ni vedno izvedljivo.
5. Ohhh to mi veliko pomeni, da nekdo spoštuje daljše dele. Kot si rekla, zdaj zgodbe v pisalnici sploh niso kvalitetne.
Še enkrat se ti ful zahvaljujem za vse. Polepšala si mi dan (um jutro) in me veseli, da zdaj spremljaš zgodbo haha xD upam, da bom videla še katerega od tvojih komentarjev <3
Oh seveda te poznam, že odkar si prišla na pil, ker sem prej bila na drugem profilu. Dobro se te spomnem in vse. Ne bi rada razkrila, kdo sem bila... ampak bom rekla, da se je moj vzdevek začel na d (pisala sem zgodbe pomojem s podobnim stilom kot je ta haha xD grem stavit, da če se malo zamisliš, veš kdo sem, ker sem bila glede pisalnice kar aktivna in jah nekaj risb sem tudi objavila). Tako, da ja. Poznam te hehe :))
1. Uh koliko časa sem rabila... nisem prepričana. Tale zgodba je ena od tistih idej, ki sem jih dobila v dejansko sekundi xD nsn ampak zelo hitro. Nisem imela niti načrta, da bi o tem pisala, zdaj pa imam že plan za celo zgodbo bla bla. Tiste zgodbe, ki pa jih bolj računam, da bodo kdaj postale knjige, pa potrebujejo veliko več časa in za njih ponavadi rabim vsaj teden, da si vse namislim.
Nočem se zdaj hvaliti haha, ker sem si izmislila tako hitro, ampak je res. Seveda pa sproti dobivam nove ideje.
2. Haha eh ni problema, pomojem si zgrešila, ko sem v prologu napisala, da so osebe ljudje, ker mi je tako lažje opisovati. Prvotna ideja so bili poniji, a za zgodbo je to mallceee preotročje xD hvala glede oseb, jaz sem obsedena z njimi.
3. Jojj hvalaa :D
4. Haha jojjj res ti hvala za too. Se bom res potrudila še bolj redno pisati, ker je to zame kot nekaj, ksr bi lahko delala ves prosti čas. Ampak ni vedno izvedljivo.
5. Ohhh to mi veliko pomeni, da nekdo spoštuje daljše dele. Kot si rekla, zdaj zgodbe v pisalnici sploh niso kvalitetne.
Še enkrat se ti ful zahvaljujem za vse. Polepšala si mi dan (um jutro) in me veseli, da zdaj spremljaš zgodbo haha xD upam, da bom videla še katerega od tvojih komentarjev <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
raaaaar! ucer sm napisala ceu komentar pa nism mela neta in se mi je zbrisu -_-
uglaunem - waw. spet ful dobr del! ful dobro si opisala to jutro, se posebi obcutke glede obleke, ki jo nosi fleurdesia.
ampak tudi mene zanima, zakj je kralica poslala svojo hcer na (najbrz) neraziskan konc sveta v neko random vas, zakj ne posle vojske?? edina razlaga bi bila, da se jo hoce znebit. alpa da ma samo fleur neko magijo k jo bo nucala. hmm zagonetno
drugace pa calipsso je tko doraaa ceprau mam filing da bomo na tej poti spoznali marsikaj o njej...
cakaj najti lilo? lilo, lilo, lilo? a sm ki sfalila al si mislna lily? no ja res pa je da sm ful neki zmedena tko da sm najbrz kej sfalila heh
aja napisala si s poslovom (8.odstavek od spodej), mislna si s slovom ane? s pozdravom. kr s poslovom ni glih neka realna beseda
drugac pa res waw! zej me se bl zanima kaj. je. v. tej. vasi!! pac res. pa kasna je tale vas.
no, super, kot vedno ;)
pozdravckii<33
uglaunem - waw. spet ful dobr del! ful dobro si opisala to jutro, se posebi obcutke glede obleke, ki jo nosi fleurdesia.
ampak tudi mene zanima, zakj je kralica poslala svojo hcer na (najbrz) neraziskan konc sveta v neko random vas, zakj ne posle vojske?? edina razlaga bi bila, da se jo hoce znebit. alpa da ma samo fleur neko magijo k jo bo nucala. hmm zagonetno
drugace pa calipsso je tko doraaa ceprau mam filing da bomo na tej poti spoznali marsikaj o njej...
cakaj najti lilo? lilo, lilo, lilo? a sm ki sfalila al si mislna lily? no ja res pa je da sm ful neki zmedena tko da sm najbrz kej sfalila heh
aja napisala si s poslovom (8.odstavek od spodej), mislna si s slovom ane? s pozdravom. kr s poslovom ni glih neka realna beseda
drugac pa res waw! zej me se bl zanima kaj. je. v. tej. vasi!! pac res. pa kasna je tale vas.
no, super, kot vedno ;)
pozdravckii<33
0
oh žal mi je za tvoj komentar xD in hvala
heh calipsso (sem omenila, da jo obožujem?) o njej bo še preveč vsega. sicer me malo skrbi, kako bom pot speljala v dejansko nekaj mesecev, saj bo to kar težko. xD
ja Lilo. od fleurdesie teto. Lily nima nič s tem xD
fleurdesia sploh ne ve zanjo. najbrž sem se nekje malo nejasno izrazila in sm te s tem zmedla xD
ups sam res ta beseda ne obstaja lih. Hvala :D
hehehe hvala ress <3
heh calipsso (sem omenila, da jo obožujem?) o njej bo še preveč vsega. sicer me malo skrbi, kako bom pot speljala v dejansko nekaj mesecev, saj bo to kar težko. xD
ja Lilo. od fleurdesie teto. Lily nima nič s tem xD
fleurdesia sploh ne ve zanjo. najbrž sem se nekje malo nejasno izrazila in sm te s tem zmedla xD
ups sam res ta beseda ne obstaja lih. Hvala :D
hehehe hvala ress <3
Moj odgovor:
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
wow, to je super!!!!!!!!! lovammm:kissing_heart::heart::sparkling_heart::sparkles:
ooooo uauuuu to je tokkkk lepoooo od njee:sob::heart::heart::heart:ful ...