Počasi je hodila v mesečini in se rahlo tresla, saj je postalo mrzlo. Brcnila je v eno od svetilk, a jo je zaradi tega le začela boleti noga. Bila je le še bolj jezna. Vedela je, da ne more kar oditi v slaščičarno in zlesti v posteljo, saj je bil večer, ki ga ne sme prespati. Pravzaprav je bila že skorajda noč in bila je utrujena.

Kmalu je prišla na drugo stran vasi, kjer je raslo drevo, pod njim pa klop. Bil je njen miren kotiček v vasi in z Reefom sta rada prihajala sem in se dolge ure pogovarjala in smejala. Mišice so se ji sprostile, ko je že pomislila na udobno klop, na kateri bo legla in uživala v tišini. Slišala bo le reko, ki je tekla v bližini.

A bližje kot je prišla, bolj se ji je zdelo, da na klopi sedi oseba. Oh, pa ne le ena. Bila sta dva. Visok fant, ki je preko ramena objemal manjšega fanta, z razmršenimi kodri-

Seveda. Zadnji osebi, ki ju je danes želela videti, sta sedeli na njeni klopi. Ni imela dovolj energije, da bi se namrščila, zato je le zavzdihnila in se potrudila, da je prišla vse do njiju. Niti opazila je nista.

Royy je imel glavo naslonjeno na Reefovo ramo in oba sta imela zaprte oči. Sta spala? Lily ni bilo važno. Tudi vseeno ji je bilo, če jima bo prekinila lep trenutek.

"Reef."

Reef je trznil in zmedeno pogledal okoli sebe. Zazehal je in končno pogledal tja, kjer je stala Lily. Ko jo je zagledal, se je sunkovito vzravnal in s tem prebudil Royya. Ta si je le pomel oči in nekaj zamrmral. A tako kot njegov prijatelj se je ob pogledu na Lily streznil.

"Lily, hej," je hripavo rekel Reef in zakašljal. Kljub skoraj popolni temi se je videlo, da je komaj opazno zardel. S kotičkom očesa je pogledal prijatelja, ki se je spet usedel na klop in komaj obdržal odprte oči.

"Kje si bil?" je resno rekla Lily in si umaknila blond las z obraza.

"Em, kako to misliš?"

"Tako kot sem rekla?" se je jezno zasmejala. "Kje si bil?"

"Tukaj?"

Lily je z očesom premerila Royya, ki je le prestrašeno opazoval situacijo. Reef se je ob tem namrščil in jezno pogledal nadležno prijateljico. "Lily, lahko le poveš, kaj je narobe? Že ves dan si takšna. Obnašaš se ... hinavsko. Vsakič, ko me srečaš, me le ubiješ z očmi in vse, kar pride iz tvojih ust, je predrzno."

"Oh, mar res?" je s sladkim glasom rekla. "Tako sem slaba, kaj?"

"Lahko nehaš s tem? Dovolj te imam. Se ne moreš niti potruditi, da bi bila strpna?" Reef je besede glasno izrekel in se približal prijateljici, ki mu je zrla naravnost v oči.

"Sploh ne veš, o čem govoriš, Reef," je odgovorila Lily in se dobro zavedala, da bo sledil prepir. "Ne veš, kaj se dogaja v vasi in ti tudi ni mar. Sicer pa, zakaj bi ti bilo? Preveč si zaposlen." Zadnjo besedo je izrekla zelo počasi in se predrzno nasmehnila.

"Uau, prav imaš. Ni mi mar za to, kar se dogaja v vasi. In veš, zakaj, Lily?"

Lily je jezno pihnila skozi nos.

"Ker si ti vedno v središču. Vedno iz najmanjše malenkosti narediš dramo in si domišljaš, da bo drugim mar. Mar pa je le tistim, ki si naivni. Tako kot ti."

Stopila je še korak bližje, da sta lahko čutila dihanje drug drugega. "Prav, Reef. Pa naj bo tako. Uživaj s svojim novim najboljšim prijateljem. Oh, ga sploh lahko imenujem tako? Ali potrebujem tvoje dovoljenje, Reef. No, povej! Kako lepo je imeti zveste prijatelje, kaj?"

"Govoriš ti. Še kako zvesta." Zavil je z očmi in se obrnil k Royyu, ki je zgroženo opazoval prepir. Po dveh mesecih, ki ju je preživel v tej vasi, si nikoli ni predstavljal, da bo videl, kako se prepirata Lily in Reef. In to tako intenzivno. Ni vedel, kaj narediti, zato je le sedel na klopi in se poskušal zliti z njeno barvo.

"Jaz ne bi kar tako pustila svojega prijatelja. Ti pa si me pustil samo, da bi lahko preživel čas z njim." Namrščila se je in pogledala Reefu v oči. Kar je zagledala, ji je pognalo mravljince po hrbtu. Njegove oči niso bile več listnato zelene, temveč modre. Niso le sijale v modri barvi, izgledalo je kot da se v njih pretaka ocean. Bile so žive.

Reef je stopil nekaj korakov nazaj in njegov obraz je postal popolnoma bled. Začel je hitreje dihati in roke je sklenil skupaj. Žile na rokah so postale še toliko bolj modre. Lily in Royy sta to opazovala z rahlim strahom. Kaj se dogaja?

"Reef..." je previdno rekel Royy in poskušal priti do njega. A preden bi mu to uspelo, je Reef dvignil roke nad sabo in zaprl oči. Vse se je zgodilo zelo hitro. A že čez trenutek je voda iz reke priplavala po zraku in se usmerila v Lily, ki je v strahu skočila vstran. A magiji ni mogla zbežati. Bila je mokra, kot bi se okopala v reki.

Reefu so roke padle ob telo. Oči je imel široko odprte in še vedno so svetile v magični modri barvi. Globoko je dihal in počasi rekel s tujim in zloveščim glasom: "Ne ... govori ... tako ... o njem ..." Nato je še enkrat pogledal zgroženo Lily in oči so se mu počasi obarvale v njihovo značilno zeleno barvo.