*b* Božični sejem leto pozneje *b*

Obiskujem Real Conservatorio de Música y Danza de Barcelona. To je konzervatorij za glasbo in ples v Barceloni. Poleg katere obiskujem običajno gimnazijo Institut Antoni Tàpies, ki pa se v glavnem ukvarja z vizualno umetnostjo. Živim s teto Gabrielo. Je prijazna ženska nizke rasti, rjavih skodranih las in iskrivih oči. Je popolno nasprotje mami, nikoli ne bi uganila, da sta iste krvi. Čeprav je grozno bogata se obnaša kot navadna, povprečna ženska z običajnim življenjem, ki pa seveda niti malo ni normalno. Je zelo priznana umetnica, ki slovi po svojih slikovitih slikah. Po šoli me vedno posladka s kakšno od svojih odličnih slaščic ali pa mi pripravi malinino limonado. Odvisno od tega koliko prostega časa ima. Tokrat sem se hitro poslovila od Elle in Carlosa ter pohitela proti veliki črni limuzini, ki me je čakala ob obrobju gimnazije. V zatemnjenih oknih limuzine sem lahko opazila njen nasmejan obraz. Sedela je poleg voznika ter mi mahala. Bilo je nekaj pomembnega.
"Hej!"
Sem jo veselo pozdravila in jo močno objela. Oboževala sem njen parfum. Medena vanilija. Eden najdražjih a na njej je bil nekaj drugačnega, udobnega, domačega... Kot bi bil narejen zanjo...
"Hitro piškotek, pohiti danes greva na božični sejem!"
Je veselo dejala jaz pa sem odložila šolsko torbo na usnjen sedež poleg sebe.
"Gresta lahko Carlos in Ella z nama?"
Jo z upanjem vprašam ta pa kot vedno prikima.
"Seveda!"
Hitro skočim iz limuzine in stečem proti postavama, ki se oddaljujeta od velike, mogočne gimnazije.
"ELLA, CARLOS!!!!"
Ju pokličem in takoj se obrneta. Ko me opazita se na Carlosovem obrazu izriše nagajiv nasmešek. Črni lasje mu padajo pred temne, španske oči in sloka a mišičasta postava me z vsakim detajlom bolj potlačijo. Ni on... Je čisto druga oseba s popolnoma drugačnim življenjem, očmi, obrazom, lasmi, interesi a istim nasmeškom. Istim kot on. Tim. Kako dolgo se že nisva videla? Koliko časa mi že ni pisal? Se me sploh še spomni? Ima že punco? Ima že drugo simpatijo, ki jo poljublja ob koncu nastopa? Popolnoma pozabim na svet okoli sebe. Zavem se šele, ko me Carlos poljubi na lice in me pogleda s svojimi sijočimi očmi.
"Carolina? Je kaj narobe?"
Me zaskrbljeno vpraša jaz pa silovito odkimam.
"Ne vse je vredu."
Se zlažem ter mu vrnem poljub. Čez nekaj trenutkov smo že vsi skupaj v limuzini ter pogledujemo skozi okno za božičnimi lučkami. Čeprav v Barceloni nikoli ni prave zime je vseeno lepo. Tokrat so se res potrudili. Moja dlan počiva v Carlosovi, kar name vpliva pomirjajoče. Tim je preteklost in nočem ga nazaj. Imam Carlosa. To je dovolj.

*****

Na božičnem sejmu srečamo nekaj sošolcev iz gimnazije. Skupaj se odpravimo med stojnicami ter nakupujemo vročo čokolado in sladkarije. Pred letom dni si bi očitala, če bi pojedla le bonbonček zdaj pa popolnoma brez skrbi popijem vso vsebino papirnatega kozarčka z vročo čokolado in bonbone. Če mi ostane kaj od slaščice jo z veseljem predam svojemu fantu. Gabriela je ves čas za nami a je v velikem zaostanku saj deli avtograme svojim oboževalcem. Ne vem kaj je narobe z mojo družino in sorodniki. Imamo v krvi slavo?

*****

Zvečer pokličem očija in Angelino. Grozno ju pogrešam a ne morem se vrniti. Ne še. Po videoklicu z očijem pokličem tudi Emily. Iz odzadja slišim Tima. Njegov glas se je spremenil a način govora je enak. Me ne misli pozdraviti? Saj ve, da se njegova sestra pogovarja z mano... Po tem pogovoru sem prisiljena poklicati tudi mami. Najprej ji moram poročati o kalorijah, ki sem jih zaužila a z Gabrielo vsak dan sestaviva nov listek na katerem so napisane lažne kalorije tako, da lahko iz listka med pogovorom berem. Vem, blazno neumno... Nato mi mami govori kako se ima dobro na Maldivih in kam bova šli, ko pride nazaj v Barcelono. Seveda je Aleks z njo na Maldivih. Zakaj? Ker je mogoče sin njenega partnerja in ta partner ima dejansko rad svojega otroka. Ko bi bilo tako vsaj pri meni... In nato... Ko se že odpravljam spat dobim klic neznane številke. Ne oglasim se zato dobim sporočilo.

*b* Pozdravljeni, *b*
*b* po dolgem presojanju smo se odločili da prvo mesto na hip-hop tekmovanju dodelimo vam. Upamo, da boste sprejeli priznanje po tako dolgem času. Prej žal nismo bili obveščeni o nepravilnem ocenjevanju. Več izveste čez nekaj časa! *b*
*b* Iskrene čestitke! *b*
*b* HipHop Comunity LONDON *b*

Nekaj časa omotično zrem v ekran nato pa v enem zamahu iz police vzamem kovček. Adijo, Barcelona.



____________________

khm khm idk idk don't ask me:sob::pray:
ly<3 uoam da vm je blo useecc🩷🩷🩷🩷🩷

*i* Roxy. E *i*