Dan, ko se Aydino življenje uradno konča.
--
Okej, mogoče to ni pravo ime tega dne. Nekoč, ko je bilo moje življenje vsaj približno normalno (ah, ti dobri stari časi), se je ta dan imenoval Dan za vafljevo torto (Alen in jaz narediva desetnadstropno torto iz vafljev, penic in čokolade, potreseno z velikoooo sladkorja), vendar sva z Alenom včeraj zvečer na kriznem sestanku odredila izredne razmere. Če vas zanima, kaj je krizni sestanek, to vključuje veliko dretja 'PRAVICA ZA LJUDSTVO!' in 'TI IDIOT! KAKO SI LAHKO ODREDIL KRIZNI SESTANEK RAVNO, KO JE MAMA DOMA IN SLIŠI VSE, KAR GOVORIVA?!', predvsem pa je to edini čas, ko lahko upravičeno kradeva bojni plen iz kuhinje (mafini, palačinke, nutela, ki jih potem pojeva v sobi, seveda med dretjem vseh zgoraj navedenih stavkov) in ne zaideva v težave, saj mami večino časa ni doma. No, razen ko kapitalni idiot Alen ne preveri, ali je mama v hiši, ko skliče sestanek, in potem se dereva najine mantre točno na njena ušesa (seveda nevede). Takrat ji seveda ni prav, da kradeva hrano, tudi, ko ji poskušava pojasniti, da stradava.
No, sestanek je potekal nekako tako:
18:03 - Pridem domov od šarlatanske zmajevke, ki si želi vedeti vse, kar se mi dogaja v življenju (prevod: psihologinje).
18:04 - Alen se smeji kot nekdo, ki doživlja napad histerije, ko izve, kakšne odgovore sem dajala hudičevki v očitno zelo dobri preobleki.
18:14 - (Ja, Alen se je smejal debelih deset minut) Alen skliče krizni sestanek v svoji sobi.
18:15 - Nakradeva bojni plen (opomba: mama je bila v kopalnici in ni videla, da kradeva hrano iz hladilnika, kar je bila velika sreča za naju, na pa za hladilnik, ki je shujšal za kar nekaj kilogramov).
18:16 - Mama pride iz kopalnice in naju prisili, da vrneva vso hrano nazaj v hladilnik.
18:17 - Vso hrano vrneva nazaj v hladilnik (ki je pridobil nazaj tistih nekaj kilogramov).
18:18 - Prideva v sobo in Alen se takoj zadere: 'SKLICUJEM KRIZNI SESTANEK!'
18:19 - Razprava o tem, da je čas za skrajne ukrepe.
18:20 - Zares ukradeva hrano.
18:21 - Jeva.
18:22 - Med jedjo kričiva 'PRAVICA!' in 'ČAS JE ZA DRASTIČNE UKREPE!'
18:23 - Končno odločiva, da bova najine dneve za naslednji teden spremenila in da bodo malo bolj podobni moji trenutni situaciji (moja situacija: vsi iz razreda me imajo za čudakinjo, psihologinja me sovraži še bolj kot jaz njo, jutri imam še en pregled in učiteljica za angleščino se je upokojila (čeprav je stara šele štirideset) - najverjetneje po moji krivdi)

No, krizni sestanek se je končal kar v redu, čeprav sem morala žrtvovati vafljevo torto zaradi teh drastičnih ukrepov (Zakaj, Alen, ZAKAJ?!) in je v bistvu nesmiselno, da bi preklicali najboljši dan v letu samo zato, ker se obnašam še bolj ponorelo kot običajo (ni mi jasno, kakšna huda droga je bila v mojem zajtrku, ampak očitno deluje). Torej, ko grem jutri v šolo, se moram paziti natanko dveh stvari: Tyane in nove učiteljice za angleščino. Nove učiteljice so tečne kot sam vrag, ki ga spustiš v ledeno mrzel zamrzovalnik, ta pa bo najbrž še posebej, saj nisem spoznala niti ene učiteljice, ki pred upokojitvijo (Resno, koliko učiteljic, ki so se upokojile, sem pa še poznala?) ne bi napisala seznama problematičnih učencev, na katere se mora ta nova znašati še bolj kot na druge. Najbrž je na njen listu pisalo samo AYDA LIONS čez celo stran. No, po moje je dodala še prekrižane kosti in lobanjo na piratski zastavi, kar je pomenilo takojšnji smrt tistemu, ki bo rekel, da sovraži Pirate s Karibov. Take stvari lahko zaslišim na kilometer (mogoče na deset, če še doda, da bi Will moral umreti na Holandcu). V bistvu je za novo učiteljico res bolje, če se me izogiba (znam uporabljati šurikene (tudi goreče, če žrtev reče nekaj, kar res užali mojo dušo)).
Zakaj pa se moram paziti Tyane? No, nikoli mi ni zares oprostila, ker sem (po nesreči, seveda) obglavila njenega najljubšega pliškota kot žrtev na poganskem obredu. Zdaj ima razlog, da ONA obglavi MENE, predvsem zato, ker sem jo prikrito žalila, preden sem šla domov in potem k psihologinji. No, bistvu ima precej več razlogov, ki jih je do zdaj skrivala, vključujejo pa (samo nekaj najmilejših primerov) risanje znamenj usode z jogurtom po steni njene sobe (nisem uporabila krvi, ker bi se ji drugače RES strgalo), skakanje z njenega okna naravnost na kup njenih najljubših blazin, ki bi mi ublažile padec (takrat sem si zlomila roko in gleženj - bilo je smešno za crknit) in predvsem uporabljanje njenega telefona kot bumerang, ki se nikoli ni vrnil (presneto, tega mi res ni nikoli oprostila). Vsekakor ima ogromno razlogov za maščevanje in zadnje čase samo čakam, kdaj ga bo izvedla. Nisem vznemirjena ali prestrašena, ker je Tyanina domišljija zgrešila pot v njene možgane, še preden se je sploh rodila, zato nimam veliko možnosti za kakšno koli veličastno maščevanje. Seveda, če ji bo pomagala Anna...
Nisem prav nič bolj prestrašena, ker njena domišljija ni samo zgrešila poti, ampak je še vedno doma in gleda ponovitne na Nickelodeonu.

"Hej!" Vsa zlepljena in zaspana sem se kot zombi privlekla v jedilnico. Včeraj sem pozno v noč gledala ponovitve na Nickelodeonu (hej, ne me tožit, ker rada kričim nasvede igralcem na zaslonu) in nato še tri ure brala najbolj zanimivo knjigo na planetu IN POTEM še dve uri poslušala glasbo, dokler nisem končno zaspala okoli štirih zjutraj (zelo spodbudno, saj sem morala vstati že ob šestih). Alen je bil seveda ves spočit in pripravljen na uničevanje mojega življenja. Vse odkar se je oklical za 'večnega, dosmrtnega in nepreklicno glavnega diktatorja in generala Aydinega bednega, a zelo razburljivega življenja, ki je obsojeno na takojšnji propad v rokah nekaj zelo nadležnih osebkov, med drugim tudi večnega, dosmrtnega in nepreklicno glavnega diktatorja in generala Aydinega bednega, a zelo razburljivega življenja, ki...' No, saj razumete. Alen je bil poklican za nadzorovanje mojega življenja v celoti, kar je tudi pomenilo, da mi bo dajal naloge, kaj moram narediti vsak dan. Če bo tako kot včeraj, bom spet pristala pri psihologinji, ali pa celo v prevzgojnem zavodu za problematično mladino. Ja, tja vsekakor spadam (ne).
"Ne izgledaš ravno spočita," je pripomnil in se spet lotil kosmičev. Kako pa naj bi bila, če sem bedela celo noč? Ampak on tega seveda ni mogel vedeti, zato sem držala jezik za zobmi in prijazni natakarici, ki se je najprej zdrla name, ker sem jo tako poklicala, naročila, naj mi prinese vaflje. Mami res ni bilo všeč, ko sem jo klicala 'prijazna natakarica' in to mi je dala jasno pokazati, ko mi je vaflje prelila z jagodnim namesto čokoladnim prelivom.
"NE!" sem zavreščala in vaflje na krožniku začela panično tresti, kot bi jih zbujala. Potem sem se sklonila nadnje in, ko sem bila samo nekaj centimetrov oddaljena od ogabnega preliva, zakričala: "Nikar ne umrite! Ne zdaj! LAČNA SEM IN POTREBUJEM VAS! Ne smete umreti tako! Jaz vas moram ubiti! Prosim, kaj sem naredila temu svetu!" To zadnje sem zavreščala v strop, takoj potem, ko me je mami stresla za ramena in rekla, naj se zresnim. Z vafljev sem postrgala ogabni preliv, medtem pa se je Alen skoraj dušil s svojimi kosmiči. Seveda od smeha, kar pa ni bilo ravno spodbudno.
"Prav," je začel in lovil sapo. "Tyana ti bo težila, to vsi vemo. Zato moraš danes ti težiti vsem, ki jih srečaš. Ampak tako, da ne bodo razumeli, da jih žališ. Saj si prebrala veliko knjig, kajne? No, žali jih s prispodobami iz knjig..."
"Si me pravkar vprašal, ali sem prebrala veliko knjig? VELIKO knjig? PREBRALA SEM CELO KNJIŽNICO,TI BREZMOŽGANSKA AMEBA!"
Ampak med najinim nedolžnim rpetep, ki ga je morala mama seveda ustaviti, sem se spraševala predvsem, kako bom to izpeljala brez pošiljanja v prevzgojni zavod za mladino.