Olaaa ljudjeee<3
Po 20000000 letih sm se spravla napisat nov del. Sori ker ga ni blo ze prej ampk preprosto nism mela navdiha. Nov del pride jutri al pa pojutrisnjem. Uzivejj v branjuuu.
—————————————————————————
"Jennieeee!!!" kriči Mia po hodniku. Priteče do mene. "Jenn", globoko diha, saj je prej tekla "oprosti, ker te nisva prišli obiskat v bolnico. Samo saj veš... Anna je bila preveč sesuta čeprav ni izgledalo tako... V glavnem. Oprosti" konča. "Haha ni problema. Saj razumem. Konec koncev ji je bil všeč... Ah ja saj ni važno. Vredu je." rečem ter se nasmehnem. V tišini se odpraviva do učilnice za angleščino. Takrat dojamem, da nisem edina, ki jo je njegova smrt prizadela... Spet me preplavi žalost. Prispeva do vrat učilnice, ko me Mia ustavi." Moje sožalje Jenn" reče ter me objame. Mislim, da je edina, ki se zave koliko sem ga imela rada tudi, če tega nisem nikoli pokazala. Vstopiva v učilnico ter se usedeva za najini mizi. "Dobro jutro učenci!" reče učiteljica. Vidi se da nam nekaj prikriva. Na obrazu ima navdušen nasmešek kar vedno pomeni, da nam nekaj prikriva. "Za vas imam prijetno presenečenje!" reče vsa srečna. Obnaša se kot, da je vse normalno. Ampak ni...zadaj v kotu je prazna miza...tam je včasih sedel Cris... Vse moje misli zbledijo, ko se odprejo vrata učilnice. Vanjo vstopi svetlolas fant. Slišim Mio kako šepne" waw...". Iz sebe ne soravim niti besede. Vsi ga gledamo kot da bi padel z lune. Nevem kaj je tako posebnega na njem, vendar ne morem odmakniti pogleda z njega. Na nek način me spominja na Crisa. Čisto drugačen je od njega ampak ga ravno ta drugačnost dela podobnega Crisu. Pogleda me. Naravnost v oči. Nasmehne se ter se odpravi do učiteljice. "Fantje in dekleta, to je Jeremiah" reče tako naglas da jo sliši cel razred. "Hej" reče sramežljivo. Odpravi se proti 'Crisovi' mizi. Skoraj že vstanem ter mu rečem, da je tista miza zasedena vendar nemorem narediti tega, tudi če si to še tako želim. Zdi se mi kot da je njegova kopija. Usede se na stol ter iz torbe vzame zvezek. Učiteljica začne z uro mi pa naj bi ji sledili. Po koncu ure grem do Mie. "Hejjjj" jo pozdravim. "Ojlaaa" mi reče nazaj. "Ej Jenn a si videla tega tipa, ki je prišel k nam na novo?" me vpraša. "Kako ga nebi opazila, če je pa pred vsemi vstopil v razred?" rečem in se zasmejim. "Aja saj res. No ja saj ni važno. Kakšen se ti zdi?" reče. "Ravno to sem jaz želela vprašati tebe", ji odgovorim, "se mi samo zdi ali je naša Mia zaljubljena?" jo nagajivo vprašam. "Ah kje pa. Jaz nerabim fanta." reče in hkrati zamahne z roko. Zenice se ji razširijo. To VEDNO pomeni da laže. Poznam jo že dovolj dolgo da vem to. "Haha ja seveda" rečem sarkastično. "Ja pa res no" reče vendar jo njen ton glasu izda. Zavijem z očmi. "Ok... Mogoče je čisto malo verjetno, da se mi zdi luškan". "Jah ok. Če ti tako praviš..." rečem in se namuznem. "Ughhh kako si zoprna" reče ter se začne smejati. "Raje pojdiva do učilnice, da ne zamudiva" ji še rečem nato pa stečem po hodniku.
Po koncu pouka se sama odpravim proti domu saj ima Mia danes neke obveznosti, Anne pa že cel dan ni na spregled. Ravno na polovici poti se mi odveže vezalka. Sklonim se, da bi si jo zavezala nakar se mi nekdo zaleti v hrbet. Dvignem glavo ter zagledam Jake-a. "Ooo, hejjj" reče in mi pomaga vstati. "Oprosti nisem te videl". "Ni panike" rečem in se nasmehnem. "Te pospremim do doma" reče in začne hoditi v smeri mojega doma. "Ej, samo malo
", pokažem na odvezane vezalke. "Oh ja ja seveda ti kar", zardi. Zavežem si vezalke. "Ej, a si videla tistega novega?" vpraša. "Novega...?". "Novega sošolca. Tistega blond tipa, ki je danes med angleščino prišel v razred" mi pojasni. "Ajaaa njega mislis. Jp sem ga ja. Zakaj?". "Nevem samo tako vprašam. Kakšen se ti zdi?". "Simpatičen je. Mislim, izgleda zelo prijazen" rečem. Nasmešek mu zbledi z obraza. Ravno sva prispela do naše hiše. "Moram iti" rečem ter pomignem proti hiši. "O...mhm ja, itak", se nasmehne, "lepo se imej. Čavciii" še reče in se odpravi naprej. Le zakaj je takrat postal žalosten, ko sem rekla tisto o Jeremiah-u, se vprašam. No na saj ni važno. Odprem vrata. Nobenega ni. Sama sem. Sedaj pa lahko počnem karkoli želim. Ravno se zleknem na kavč, ko nekdo potrka na vrata.
"Hej..." reče Anna, ko odprem vrata. Bila je zadnja, ki sem jo pričakovala ampak sem jo bila še vseeno vesela. "Annaaaa!!!" rečem ter jo objamem. "Vstopi" rečem. "Mhm v bistvu se mi mudi" rece ter zardi. "Samo želela sem ti izreči sožalje za, saj veš...". Oči ji zalijejo solze. "Prosim vstopi" ji rečem. Brez obotavljanja vstopi. Iz kuhinjske omare vzamem čokolado in jo potisnem pred njo. Vzame tri vrstice in jih poje v štirih grižljajih. "Jenn ne morem verjeti, da je mrtev". Po licu ji steče solza. "No...ne da nemorem ampak preprosto nočem" reče. Objamem jo. "Anna poslušaj...vse bo v redu" jo poskušam potolažiti. Šele sedaj se zavem kako težko bo ugotoviti razloge za njegov samomor...
—————————————————————————
Oki doki poki smoki. Pa ti je ratal. Upam, da ti je bil nov del všečče ti je bil ga polajkej pa pokomentirej lahk se pa tut naročiš nametenksss ce bos. Aja pa sori ker je ta del sam mal nakladanje sam če bi se vse tk hitr zgodil bi blo prehitr konc zgodbe. Upam da stekate.
Love ya all

Ooooo pa se neki. Nekdo k je prvi prebrou zgodbo predn je bla tukej gor mi je reku da bi blo lazji brat ce bi dajala usakic k nekdo rece neki u novo vrstico. Btw vem da ti zdj to bers in ful ti hvala da si pregledala LYSM. No uglavnem zanima me ce se vi strinjate s tem. Pc da bi dajala stavke u novo vrstico al vm je useen. Tenks ce mi boste odgovoril.