Ok tle je zgodba k sm jo že enkrat napisala ampak v profilu Music Koala ampak jo bom objavla s tem profilom še da bom lahk napisala nesledne dele<333

*pod*Prolog*pod*
*i*Zvok korakov se je vse bolj in bolj bližal, dokler ni utihnil, kajti ta oseba se je ustavila pred celico. Gledala je zapornic,o ki je samo zašepetala:”Prišla bo. Boš videla. Še žal ti bo za vse.” Oseba se je samo zasmejala in odšla.*i*



*naslov*Prvo poglavje*naslov*

Petek! Končno! Kenna je bila sita že vsega.Sošolci me po osmih letih ne sprejmejo samo zato ker nimam staršev. Dedek jo verjetno že čaka doma s kosilom…čeprav ni ravno strasten kuhar. Vendar jima ne preostane drugega. Glede na to, da je njen edini živeči sorodnik - mama in oče sta umrla v nesreči, teta pa je izginila pred več kot desetimi leti.
Po dvanajstih letih se je že navadila življenja pri dedku, saj je k njemu prišla s komaj enim letom.
Svojega življenja ni prav posebej oboževala, pa čeprav naj bi se rodila na najbolj poseben dan. A Kenna je mislila, da je lahko 29. februar najslabši možni datum za rojstni dan…
Capljala je po poti, ki jo je ratrak ravno očistil. Končno je prišla do hiše. Povzpela se je po stopnicah, pobrskala za ključi in nato vstopila. Vanjo je butnil vonj po goveji juhi in takoj zatem se je prikazal dedek z zelo sumljivo dobro voljo. Dvignila je eno obrv in se ozrla proti kuhinji, dedek pa ji je rekel samo:”Verjemi, da danes ne boš jedla čez rok pretečene polente! Uspelo mi je skuhati juhico samo zate!” Kenna se je zamislila. Zakaj neki bi se dedek samo za njo tako potrudil? Dokler se ni spomnila, da ima čez točno en teden rojstni dan! Končno so minila dolga štirileta, da ima lahko spet “svoj” dan! Dedek bo del juhe verjetno dal zmrzniti za naslednji teden, saj ponavadi kosilo za njen rojstni dan naroči.
Pojedla je juho in odšla v sobo.
Pa je le dočakala mir zase.
Sesedla se je na posteljo in se vprašala:”Kaj si sploh želim za rojstni dan?”