...Zbudila sem se v bolnišnici nič mi ni bilo jasno. Vsa zmedena sem kričala »Sall!? Sall?!« šele po tem sem se vsega spomnila. Žalostno a hkrati jezno sem pogledala skozi okno in tam je bil ptička, ki sta se igrala. Jutranji žarki so me bodli v oči a nisem nehala gledati skozi okno. Obšla me je misel da sem ostala brez brata. Zdaj sem pogledala skozi vrata in zagledala zdravnika ta je rekel »no upam da si bolje!« je s prijaznim glasom in nasmehom rekel in povedal da sem se le malo udarila v glavo ko sem padla. Pokimala sem in vprašala »Doktor je moj brat tu?« ta mi je odgovoril »žal ne.« pokimala sem mu in on je odšel »kdaj bom lahko odšla?« sem ga še vprašala a ga ni bilo več zato nisem dobila odgovora. Pogledala sem okoli sebe in na stolu zraven neuporabljene infuzije zgledala svoje stvari. Hitro sem vstala in pograbila oblačila in telefon. Odhitela sem do WC-ja se hitro preoblekla in spravila telefon v žep. Vrnila sem se v sobo ter ugotovila da sem pozabila denarnico. Segla sem po njej a me je temnopolta roka prijela za zapestje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
cool
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Dobra zgodba, a imam manjšo, dobronamerno kritiko, če te ne moti.
Tudi sama sem pisateljica in mi je to na začetku tudi predstavljalo velik problem, a poskusi opisovati čustva. Saj jih že, ampak malo bolj. Naprimer, dekletu je ravno umrl brat, o bolečini ki jo preživlja bi lahko napisala cel spis.
Naprimer: Šele tedaj sem se zares zavedala kaj se je zgodilo. Iz pljuč mi je posrkalo zrak in nisem si mislila da bom še kdaj dihala. Solze so mi napolnile oči, ni jih bilo možno zadržati. Ulile so se kot potočki. Poskusila sem si dopovedovati, da jokanje ne bo spremenilo ničesar, moj brat je mrtev in tisti ki mu je to storil, bo grdo plačal.
To je le osnutek, lahko moj nasvet upoštevaš, lahko pa ne, ampak jaz se že 1 leto ubadam z resnim pisanjem (pišem 4 zgodbe:sweat_smile:) in bi ti rada le pomagala.
Drugače si pa na zelo dobri poti, sklepam da je to tvoja prva zgodba (?) in v resnici niti ni tako slaba. Pravzaprav mi je bila zelo všeč, ker rdečo nit imaš, zdaj pa se še drži po njej ;)
Če želiš lahko prebereš tudi mojo zgodbo, morda boš videla kaj hočem povedati s tem "opisovanjem".
Tukajle je link do prvega dela ;):
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/ogenj-in-led
Sicer pa komaj čakam na naslednji del, saj bi se iz tega znala preleviti svetovna uspešnica:laughing::wink:
Tudi sama sem pisateljica in mi je to na začetku tudi predstavljalo velik problem, a poskusi opisovati čustva. Saj jih že, ampak malo bolj. Naprimer, dekletu je ravno umrl brat, o bolečini ki jo preživlja bi lahko napisala cel spis.
Naprimer: Šele tedaj sem se zares zavedala kaj se je zgodilo. Iz pljuč mi je posrkalo zrak in nisem si mislila da bom še kdaj dihala. Solze so mi napolnile oči, ni jih bilo možno zadržati. Ulile so se kot potočki. Poskusila sem si dopovedovati, da jokanje ne bo spremenilo ničesar, moj brat je mrtev in tisti ki mu je to storil, bo grdo plačal.
To je le osnutek, lahko moj nasvet upoštevaš, lahko pa ne, ampak jaz se že 1 leto ubadam z resnim pisanjem (pišem 4 zgodbe:sweat_smile:) in bi ti rada le pomagala.
Drugače si pa na zelo dobri poti, sklepam da je to tvoja prva zgodba (?) in v resnici niti ni tako slaba. Pravzaprav mi je bila zelo všeč, ker rdečo nit imaš, zdaj pa se še drži po njej ;)
Če želiš lahko prebereš tudi mojo zgodbo, morda boš videla kaj hočem povedati s tem "opisovanjem".
Tukajle je link do prvega dela ;):
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/ogenj-in-led
Sicer pa komaj čakam na naslednji del, saj bi se iz tega znala preleviti svetovna uspešnica:laughing::wink:
0
hvala ti za komentar poskusila bom upoštevati tvoj nasvet
no drugače pa (kaj pa če brat ni umrl)
no drugače pa (kaj pa če brat ni umrl)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
čimprej novi del ._.
ta je ful dober :joy:
ta je ful dober :joy:
0
Moj odgovor:
idkk
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
kaj je to??
hiii!
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3
torej, nevem kako se temu reče ampak bom kr opisala. so, js mam velik časa take obssesive 'misli'. tbh večino časa sploh niso realne misli ampak kot neki opomniki v moji glavi da mam te 'misli'. vem da ne zveni smiselno ampak včasih sm mela npr eno obsseisive misel, ki se mi je lahko skor vsak dan več mescov vrtela v glavi, to je blo da mam crush na svojga psa in to OBVI NI RES ampak nism mogla nehat mislt na to čeprov nism hotla. no zdej se je ta misel nehala ampk kot sm že prej rekla mam sam kot neke opomniki ki sploh niso realne misli, da to obsataja v moji glavi. in pol k se spomnim na to, več minut al pa celo ur ne morm nehat razmišlat o tem čeprov je še tok nesmisleno in probala sm že vse da se teg aznebim ampak ne dela. vem da nism najbolj razložila ampak ne zznam bolš.PLIS pomagite kr je exhausting. hvalaa<3






Pisalnica