Hi :wave:!
Obljubljeno objavljam svojo grozljivko. Pa strašljivi preostanek Halloweena :jack_o_lantern: ...
1. DEL
Tam, daleč stran od zadnjih mestnih luči, nam svoj obraz pokaže škotska pokrajina. Razteza se daleč v dolžino in širino, da je kar ni in ni konec. V njej se skrivajo visoki hribi, polni gozda, ki pohodnike kar kličejo k sebi. Nad njimi so hinavski oblaki, ki kdaj spustijo svoje kaplje, kdaj pa se le pozibavajo na nebu. Pod vsem tem pa je skritih na stotine jezerc, ki so kakor pika na i tej pokrajini.
In ko smo ravno pri jezerih - eno še posebej še izstopa. Njegovo ime se glasi Loch Ness. Morda je dom pošasti Nessie? Kdo ve, kaj se skriva pod njegovo gladino ...
*
Tisti večer je v mestu Inverness* zelo močno deževalo. Zdelo se je kot da kapljam dežja kar ne bo konec. Kmalu se je že nočilo in vse hiše so imele že ugasnene luči. Le v eni je še svetila luč.
"Teta Sandra, ne moreva spati!" je zaklical na vrhu stopnic najstniški fant.
"Že grem, George!" je odvrnila teta Sandra in začela hoditi po stopnicah do sobe.
"Teta Sandra, kdaj bo tega neurja konec?" je nejevoljna rekla deklica, ki je sedela na postelji.
"Ne vem, Hannah," je odgovorila teta Sandra in si popravila pramen rjavih las. "Ampak imam idejo." Teta Sandra se je usedla na posteljo, zraven nje pa sta se George in Hannah usedla. Zelo ju je zanimalo, kaj ima teta v mislih.
"Kaj je?" je radovedno vprašala Hannah.
"Povedala bi vam rada resnično zgodbo," je odgovorila teta Sandra. "Nekega dne sva z mamo šli k njeni prijateljici, ki je delala v hotelu ob Loch Nessu. Oh, spomnila sem se datuma! 11. oktober 1953 - štirideset let nazaj!
No, nazaj k zgodbi. Bilo je prečudovito vreme - brez enega oblačka. Ko sva se vozili, je bilo polno zastojev. Bilo je res ogromno turistov. Kdo pa ne bi šel v tako čudovito pokrajino v takšnem lepem vremenu? Hodili sva po pločniku, ki je bil speljan zraven vode. In tako sva prispeli do hotela in obiskali mamino prijateljico. Nič posebnega.
Ampak še isti večer sem po radiu slišala nekaj grozljivega. Popoldne je bilo vso nebo nad jezerom v črnem. Še zdaj mi ni jasno, kako, če je bilo dopoldne tako lepo. A tukaj pride grozljivi del. Tudi jezero je bilo obarvano v črno. Tako lepa modra barva se je spremenila v to vranjo barvo. In na jezeru je bil obris. Nessie. Bila je na obrisu. Kot da že to ni dovolj, pa je še na jezeru ... plavalo truplo neke ženske."
Takrat je udarila močna strela, za njo pa se je slišal grozljivo dolg grom. Otroka sta si komaj upala dihati. A ne zaradi strele in groma, temveč zaradi tega, kar sta ravnokar slišala.
*Mesto na Škotskem, blizu Loch Nessa
2. DEL
"Ugotoviti moramo, kaj se je zgodilo!" je predlagala Hannah, ko je ponovno zbrala pogum.
"Verjetno so ugotovili," je rekel George. S svojimi zelenimi očmi je pogledal teto. "Kajne?"
"Bile so raziskave, ampak kmalu se o tem ni več govorilo in šlo je v pozabo."
"Potem bomo mi ugotovili!" je še kar vztrajala Hannah.
"Ljubica, saj veš, da moja sestra in vajin ati zagotovo ne bi dovolila. Prenevarno je." Teta je pobožala nečakinjo po njenih pšenično svetlih laseh in upala, da le pozabi na to.
"Potem raziskujemo na skrivaj!"
"Hannah ...," jo je bil sit George.
"Kakšen strahopetec si, Georgie!"
"Nehajta!" se je vmešala teta. "Šli bomo raziskat, kaj se je zgodilo." Hannah je bila vidno zadovoljna. "Ampak, moramo ostati skupaj. Nikar ne pozabita - to ni le navadno raziskovanje, to je nevarna misija."
*
Naslednji dan so se vsi trije odpravili na pot. Teta je naredila obilen zajtrk, nato pa so se odpeljali iz mesta proti jezeru. Georga in Hannah bi običajno pokrajina navdušila, čeprav sta bila tu že mnogokrat. Ampak kar sta slišala od tete, ju je odvrnilo od navdušenja.
"Kako bomo raziskovali, ko pa je toliko turistov?" se je spraševal George ob množici turistov, ki jih je videl skozi okno.
"Brez skrbi, vem skrivnj kotiček ob jezeru," je odvrnila teta, George in Hannah pa sta se pogledala.
Teta ni bil nič kaj manj skopa s podatki o tem kotičku. Kaj pravzaprav misli, sta George in Hannah videla šele, ko sta so prišli tja. Avto so parkirali ob cesti in pešačili po kamniti potki skozi iglavce. Ko so prišli do jezera, je bila pred njimi manjša kamnita plaža s pogledom na mogočne hribe in večino jezera. A tu ni bilo nikogar. Verjetno, ker je tak odmaknjen kotiček, je sklepal George.
Vsi trije so se usedli na kamne in za nekaj minut so se predali čudoviti tišini in okoliški lepoti. Nato se je nenadoma teta nekaj spomnila. Nekaj, kar se ni spomnila že leta.
"George, Hannah, preusmerita pozornost name za trenutek, prosim." Otroka sta se takoj obrnila proti svoji teti. "Spomnim se, da sem videla nekaj, ko sva z mamo hodili proti hotelu. Kot sem že omenila, sva hodili po pločniku blizu vode. Mama se je nekaj metrov stran od hotela pogovarjala z neko znanko. Dolgočasila sem se in pogledala sem proti vodi. Nenadoma sem videla dolg zelen rep, ki je za nekaj sekund pokukal z vode, potem pa zopet izginil pod vodo. Bilo je daleč stran, na čisti sredini jezera, zato nobeden verjetno ni opazil."
"Au!" je zastopala Hannah.
"Kaj je, Hannah?" je vprašal George.
Hannah je vstala in pogledala proti kamnu. Na njem je bila zelo majhna steklenička. Pobrala jo je in si jo ogledala podrobneje. "Tu je ... pepel." Teta je stekleničko vzela in jo odprla. V pepelu je bilo majhno pismo.
"En etsev, v jak es etajadop," je prebrala teta. "Kaj za hudiča je to? Škotska angleščina ne more biti, znam jo!"
"Vsako besedo moraš brati od desne," je ugotovil George. "Piše: Ne veste, v kaj se podajate."
Obljubljeno objavljam svojo grozljivko. Pa strašljivi preostanek Halloweena :jack_o_lantern: ...
1. DEL
Tam, daleč stran od zadnjih mestnih luči, nam svoj obraz pokaže škotska pokrajina. Razteza se daleč v dolžino in širino, da je kar ni in ni konec. V njej se skrivajo visoki hribi, polni gozda, ki pohodnike kar kličejo k sebi. Nad njimi so hinavski oblaki, ki kdaj spustijo svoje kaplje, kdaj pa se le pozibavajo na nebu. Pod vsem tem pa je skritih na stotine jezerc, ki so kakor pika na i tej pokrajini.
In ko smo ravno pri jezerih - eno še posebej še izstopa. Njegovo ime se glasi Loch Ness. Morda je dom pošasti Nessie? Kdo ve, kaj se skriva pod njegovo gladino ...
*
Tisti večer je v mestu Inverness* zelo močno deževalo. Zdelo se je kot da kapljam dežja kar ne bo konec. Kmalu se je že nočilo in vse hiše so imele že ugasnene luči. Le v eni je še svetila luč.
"Teta Sandra, ne moreva spati!" je zaklical na vrhu stopnic najstniški fant.
"Že grem, George!" je odvrnila teta Sandra in začela hoditi po stopnicah do sobe.
"Teta Sandra, kdaj bo tega neurja konec?" je nejevoljna rekla deklica, ki je sedela na postelji.
"Ne vem, Hannah," je odgovorila teta Sandra in si popravila pramen rjavih las. "Ampak imam idejo." Teta Sandra se je usedla na posteljo, zraven nje pa sta se George in Hannah usedla. Zelo ju je zanimalo, kaj ima teta v mislih.
"Kaj je?" je radovedno vprašala Hannah.
"Povedala bi vam rada resnično zgodbo," je odgovorila teta Sandra. "Nekega dne sva z mamo šli k njeni prijateljici, ki je delala v hotelu ob Loch Nessu. Oh, spomnila sem se datuma! 11. oktober 1953 - štirideset let nazaj!
No, nazaj k zgodbi. Bilo je prečudovito vreme - brez enega oblačka. Ko sva se vozili, je bilo polno zastojev. Bilo je res ogromno turistov. Kdo pa ne bi šel v tako čudovito pokrajino v takšnem lepem vremenu? Hodili sva po pločniku, ki je bil speljan zraven vode. In tako sva prispeli do hotela in obiskali mamino prijateljico. Nič posebnega.
Ampak še isti večer sem po radiu slišala nekaj grozljivega. Popoldne je bilo vso nebo nad jezerom v črnem. Še zdaj mi ni jasno, kako, če je bilo dopoldne tako lepo. A tukaj pride grozljivi del. Tudi jezero je bilo obarvano v črno. Tako lepa modra barva se je spremenila v to vranjo barvo. In na jezeru je bil obris. Nessie. Bila je na obrisu. Kot da že to ni dovolj, pa je še na jezeru ... plavalo truplo neke ženske."
Takrat je udarila močna strela, za njo pa se je slišal grozljivo dolg grom. Otroka sta si komaj upala dihati. A ne zaradi strele in groma, temveč zaradi tega, kar sta ravnokar slišala.
*Mesto na Škotskem, blizu Loch Nessa
2. DEL
"Ugotoviti moramo, kaj se je zgodilo!" je predlagala Hannah, ko je ponovno zbrala pogum.
"Verjetno so ugotovili," je rekel George. S svojimi zelenimi očmi je pogledal teto. "Kajne?"
"Bile so raziskave, ampak kmalu se o tem ni več govorilo in šlo je v pozabo."
"Potem bomo mi ugotovili!" je še kar vztrajala Hannah.
"Ljubica, saj veš, da moja sestra in vajin ati zagotovo ne bi dovolila. Prenevarno je." Teta je pobožala nečakinjo po njenih pšenično svetlih laseh in upala, da le pozabi na to.
"Potem raziskujemo na skrivaj!"
"Hannah ...," jo je bil sit George.
"Kakšen strahopetec si, Georgie!"
"Nehajta!" se je vmešala teta. "Šli bomo raziskat, kaj se je zgodilo." Hannah je bila vidno zadovoljna. "Ampak, moramo ostati skupaj. Nikar ne pozabita - to ni le navadno raziskovanje, to je nevarna misija."
*
Naslednji dan so se vsi trije odpravili na pot. Teta je naredila obilen zajtrk, nato pa so se odpeljali iz mesta proti jezeru. Georga in Hannah bi običajno pokrajina navdušila, čeprav sta bila tu že mnogokrat. Ampak kar sta slišala od tete, ju je odvrnilo od navdušenja.
"Kako bomo raziskovali, ko pa je toliko turistov?" se je spraševal George ob množici turistov, ki jih je videl skozi okno.
"Brez skrbi, vem skrivnj kotiček ob jezeru," je odvrnila teta, George in Hannah pa sta se pogledala.
Teta ni bil nič kaj manj skopa s podatki o tem kotičku. Kaj pravzaprav misli, sta George in Hannah videla šele, ko sta so prišli tja. Avto so parkirali ob cesti in pešačili po kamniti potki skozi iglavce. Ko so prišli do jezera, je bila pred njimi manjša kamnita plaža s pogledom na mogočne hribe in večino jezera. A tu ni bilo nikogar. Verjetno, ker je tak odmaknjen kotiček, je sklepal George.
Vsi trije so se usedli na kamne in za nekaj minut so se predali čudoviti tišini in okoliški lepoti. Nato se je nenadoma teta nekaj spomnila. Nekaj, kar se ni spomnila že leta.
"George, Hannah, preusmerita pozornost name za trenutek, prosim." Otroka sta se takoj obrnila proti svoji teti. "Spomnim se, da sem videla nekaj, ko sva z mamo hodili proti hotelu. Kot sem že omenila, sva hodili po pločniku blizu vode. Mama se je nekaj metrov stran od hotela pogovarjala z neko znanko. Dolgočasila sem se in pogledala sem proti vodi. Nenadoma sem videla dolg zelen rep, ki je za nekaj sekund pokukal z vode, potem pa zopet izginil pod vodo. Bilo je daleč stran, na čisti sredini jezera, zato nobeden verjetno ni opazil."
"Au!" je zastopala Hannah.
"Kaj je, Hannah?" je vprašal George.
Hannah je vstala in pogledala proti kamnu. Na njem je bila zelo majhna steklenička. Pobrala jo je in si jo ogledala podrobneje. "Tu je ... pepel." Teta je stekleničko vzela in jo odprla. V pepelu je bilo majhno pismo.
"En etsev, v jak es etajadop," je prebrala teta. "Kaj za hudiča je to? Škotska angleščina ne more biti, znam jo!"
"Vsako besedo moraš brati od desne," je ugotovil George. "Piše: Ne veste, v kaj se podajate."
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Meni je zgodba všeč. Zanima me edino kaj sta teta Sandra in mama naredili, ko sta videli truplo ženske.
0
Hvala!
Teta ni videla trupla, ker je bila na Lochu dopoldne, truplo pa so našli drugi ljudje popoldne.
Teta ni videla trupla, ker je bila na Lochu dopoldne, truplo pa so našli drugi ljudje popoldne.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey <3
Kljub temu, da se ne morem pohvalit, da redno spremljam kakšno od tvojih zgodb (oprosti) sem se odločila, da tole preberem.
Res ekstremno so mi všeč poosebitve v prvem odstavku, prav čarobno izgleda. Zaključek me je pustil v napetosti in res sem radovedna za kaj se gre.
Pišeš vznemirljivo, čudovito, natančno in tvoj stil je mega.
Samo še na kratko pokritiziram, če ne zameriš...
Slovnična napaka v 2. odstavku: ugasnene -ugasn*b*j*b*ene luči,
...George in Hannah videla šele, ko sta so prišli tja. - tukaj si napisala 'sta so' - oboje ne spada v stavek, ne? :wink:
...Bilo je daleč stran, na čisti sredini jezera, zato nobeden verjetno ni opazil." - Predlagam, da namesto 'nobeden' uporabiš besedico 'nihče', saj mislim, da je bolj slovnično.
Prosim, ne razumet tega zdaj kot kaj slabega, hate - zgodba je res čudovita in strašljiva, jaz sem navdušena.
Strašljiv Halloween tudi tebi <3
Sophie Donna
Kljub temu, da se ne morem pohvalit, da redno spremljam kakšno od tvojih zgodb (oprosti) sem se odločila, da tole preberem.
Res ekstremno so mi všeč poosebitve v prvem odstavku, prav čarobno izgleda. Zaključek me je pustil v napetosti in res sem radovedna za kaj se gre.
Pišeš vznemirljivo, čudovito, natančno in tvoj stil je mega.
Samo še na kratko pokritiziram, če ne zameriš...
Slovnična napaka v 2. odstavku: ugasnene -ugasn*b*j*b*ene luči,
...George in Hannah videla šele, ko sta so prišli tja. - tukaj si napisala 'sta so' - oboje ne spada v stavek, ne? :wink:
...Bilo je daleč stran, na čisti sredini jezera, zato nobeden verjetno ni opazil." - Predlagam, da namesto 'nobeden' uporabiš besedico 'nihče', saj mislim, da je bolj slovnično.
Prosim, ne razumet tega zdaj kot kaj slabega, hate - zgodba je res čudovita in strašljiva, jaz sem navdušena.
Strašljiv Halloween tudi tebi <3
Sophie Donna
0
Res ti ful hvala ❤️!
Ou, j sem pozabila ... gorenjski vpliv veš 😂. Za ostale popravke pa drugač hvala.
Ou, j sem pozabila ... gorenjski vpliv veš 😂. Za ostale popravke pa drugač hvala.
<3 z veseljem.
Aha, razumem, v nekaterih narečjih se kaj drugače izgovori in najbrž potem drugače tudi napiše.
Aha, razumem, v nekaterih narečjih se kaj drugače izgovori in najbrž potem drugače tudi napiše.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o waw. zlo zanimiva zgodba, še posebej ker se gre o nessie... kaj pa vem, nerešene uganke so me vedno privlačile, prav tako miti in legende, nevem zakaj haha
ohh boga hannah in george, js tud ne morm spat med nevihto :(
ta george je pa pameten, precej hitro je razvozlau uganko.. mogoče celo malo prehitro? nevem
ko si napisala da je bil notr pepel mi je takoj v glavo pršlo, da je pepel od une umorjene ženske...
ful zanimivo<33
aja, napisala si *i*"Brez skrbi, vem skrivnj kotiček ob jezeru," je odvrnila teta,*i* najbrž si mislila *i*"Brez skrbi, vem *b*za skriven*b* kotiček ob jezeru," je odvrnila teta,*i*
ohh boga hannah in george, js tud ne morm spat med nevihto :(
ta george je pa pameten, precej hitro je razvozlau uganko.. mogoče celo malo prehitro? nevem
ko si napisala da je bil notr pepel mi je takoj v glavo pršlo, da je pepel od une umorjene ženske...
ful zanimivo<33
aja, napisala si *i*"Brez skrbi, vem skrivnj kotiček ob jezeru," je odvrnila teta,*i* najbrž si mislila *i*"Brez skrbi, vem *b*za skriven*b* kotiček ob jezeru," je odvrnila teta,*i*
0
Hvala ti! Ja, meni so tudi legende pa to ful zanimive. Jst tud ne morem (takrat postelja postane skrivališče 😦😂).
Ne razumem, kako to misliš, da je razvozlal, ker sem šla še enkrat brat in v teh dneh delih še ni ...
Uu .. strašno ... Ampak ni.
Ja, tako sm mislila.
Ne razumem, kako to misliš, da je razvozlal, ker sem šla še enkrat brat in v teh dneh delih še ni ...
Uu .. strašno ... Ampak ni.
Ja, tako sm mislila.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejj! <3 no, pa bom še jaz komentirala tole mojstrovino. :) Tale zgodba je res odlična, zelo mi je všeč, kako si opisala pokrajino. Verjetno si navdih dobila iz poletnega potovanja po Škotskem, se motim? ;) ko sem odprla tole zgodbo, sem se prav malo ustrašila, ker ravno delam obnovo članka za angleščino (ki smo si ga sami izbrali) in ugani kaj, izbrala sem si članek o Nessie! Kakšno naključje! Prava grozljivka heheh. Zelo mi je všeč element neurja, ki se sklada s tetino zgodbo ter strela, ki udari ravno ob najbolj napetem trenutku. Mogoče v kakšni povedi malo zamešaš besedni red besed (*i* je zaklical na vrhu stopnic najstniški fant *i* bi bilo bolj pravilno je zaklical najstniški fant na vrhu stopnic), pa kje se ti je prikradel tiskarski škrat, ampak dobro, to so že malenkosti. :) V celoti je zgodba super! <3
0
Ful ti hvala za tole! Ja, res je. Hotela sem napisati neko grozljivko za Halloween in potem mi je prišla v glavo Nessie in Loch Ness. A res? Upam, da sem ti kaj pomagala s to zgodbo. Ja, tukaj sem res obrnila red, hvala za opozorilo.
Moj odgovor:
Mika123
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
lovam ta outfit:smiley::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart: