*b* Naslednje jutro – italijanski apartma *b*

Sonce je nežno prebudilo mesto, njegova zlata svetloba pa se je razlila po sobi, kjer je Sophie sedela pred ogledalom. S čopičem v roki si je nanašala rahel sloj senčila, a njene misli so bile povsem drugje.

Bila je tiho. Nekaj v njej je bilo nenavadno napeto. Čutila je, da se dan ne bo odvijal povsem običajno.

Viktorija (iz druge sobe):
»Sophie, greš že? Jaz grem v kavarno z Gabrielom!«

Sophie (z rahlim nasmehom):
»Ja… samo še trenutek.«

Ko je ostala sama, se je zazrla v svoj odsev. Oči so ji utripale z mešanico nežnosti in stiske. Leo ji je zadnje dni pomenil ogromno. Bila je pomirjena, celo srečna v njegovi bližini. In vendar… ko se je oblekla in na rame vrgla torbo s fotoaparatom, je nekaj v njej zatrepetalo. Nek nemir, ki ga ni znala razložiti.

Ko je stopila na ulico, se je poglobila v misli.
Leo jo je čakal pri studiu. Ko ga je zagledala, se ji je nasmeh razlezel čez obraz. Pristopil je in jo poljubil na lice.

Leo (v italijanščini):
»Sei pronta per oggi?«
(Si pripravljena za danes?)

Sophie (v italijanščini, z nasmeškom):
»Sempre!«
(Vedno!)

Oba sta stopila v studio. V njem je bilo tiho, skoraj spokojno. Udeleženci so se zbirali, vsak zatopljen v priprave na novo nalogo. Sophie je počasi vzela fotoaparat, se obrnila…

In v tistem trenutku ga je zagledala.

David.

Stal je ob steni, torba mu je visela z rame, na obrazu pa – tisti znani, napol samozavestni, napol zlomljeni izraz.

Srce ji je za trenutek obstalo. Pogledala je stran. Potem hitro spet proti njemu – a zdaj je že gledal stran, kot da je ni opazil.

Leo (ves zmeden, z očmi na Davida):
»Chi è quello? Lo conosci?«
(Kdo je to? Ga poznaš?)

Sophie je v hipu spet obrnila obraz proti Leoju in tihoodikimala
»No...« se zlaže.


Leo je začutil težo tišine med njima. Pogledal je Davida, potem Sophie. Napetost je bila neizprosna.

*b* DAVID *b*
Ko je stopil v studio, je poskušal delovati mirno. Skrivati tresočo napetost pod površjem.
Ampak potem jo je zagledal.

Sophie.

Njeni lasje, tisti nežni nasmeh, ki je že v preteklosti znal razsuti vse v njem.
A tokrat ni bila sama.
Ob njej je stal on – Leo. Naslonjen malce preblizu, pogled poln nežnosti.
David je začutil, kako se mu grlo zateguje.

*i* “Tako gledaš le nekoga, ki ti nekaj pomeni,” je pomislil.
“Ne... ne samo nekaj. Vse.” *i*

In ona… se mu je nasmehnila.
Takoj za tem pa obrnila pogled in otrpnila, ko ga je zagledala.

*i*“Še vedno je ista… in hkrati ni več. Nekaj je drugače. Ne le, da ni več moja – ne zaupam, da me sploh še vidi. Da sem še vedno… vreden njenega pogleda.” *i*

*i* “Ta tip… Leo? Kdo sploh je? Zakaj se mu nasmiha na tak način? Zakaj se mu približa, kot da je varen prostor? Tega ne počneš s prijateljem. Ne ti, Sophie.” *i*

*i* “Ampak... če je srečna…”
“… potem kaj sploh še delam tukaj?” *i*

Stisnil je pest.
Spomini nanjo – na tiste zadnje noči, tisti poljub, ki je bil hkrati začetek konca. Na trenutek, ko ji je rekel, da jo bo pustil, ker jo želi zaščititi, a jo je v resnici samo izgubil.


*i*
“Kaj, če je prepozno? Kaj, če je tokrat res ne dobim nazaj?” *i*

A nato se Leo skloni k njej in se dotakne njenega komolca – in Sophie se rahlo zasmeji.

David je takrat vedel:

*i* “Ne morem samo gledati. Ne več. Če jo izgubim… naj bo to zato, ker se je sama odločila. Ne zato, ker sem bil tiho.” *i*



*b* LEO in SOPHIE *b*
Sophie sedi za mizo, med krožkom s Leom in nekaj drugimi znanci. Njene oči večkrat živčno ošinejo Davida, ki stoji nekoliko v ozadju. Njena roka rahlo tresoče drži fotografije, medtem ko se trudi prikriti svojo nervozo.

Leo opazuje njene poglede in tiho reče:
„Perché continui a guardarlo? C’è qualcosa che non va?“
*i* (»Zakaj ga še vedno gledaš? Je kaj narobe?«) *i*

Sophie hitro obrne glavo in skuša prikriti zaskrbljen izraz:
„niente è...“
*i* (»Nič ni....«)*i*

Leo jo previdno gleda in doda:
„Se vuoi, possiamo parlarne.“
*i* (»Če želiš, se lahko pogovoriva.«) *i*

Sophie z rahlim nasmeškom odmahne:
„Grazie, ma va tutto bene.“
*i* (»Hvala, ampak je vse v redu.«) *i*

A Leo še naprej opazuje njene poglede proti Davidu in čuti, da ni vse tako preprosto.

*b* CHIARA in ELENA *b*


Chiara in Elena sta sedeli na robu starega mostu nad reko, obkroženi s toplim soncem. V zraku je bilo nekaj napetega, kot da obe tehtata besede, ki jih ne upata izreči.

Chiara je tiho začela:
«Elena, sai che non possiamo nascondere questo per sempre, vero?»
(„Elena, veš, da tega ne moreva skrivati za vedno, kajne?“) *i*

Elena je pogledala stran, zaskrbljeno.
«Non lo so, Chiara. E se tutto questo finisse in qualcosa che non potremo più sistemare?»
*i* („Ne vem, Chiara. Kaj če se vse to konča v nečem, česar ne bova mogli popraviti?“) *i*

Chiara je globoko vdihnila:
«Sai che non è stato giusto. Ma se qualcuno lo scopre?»
*i* („Veš, da ni bilo prav. Ampak kaj če kdo izve?“) *i*

Elena je stisnila pest:
«Nessuno deve saperlo. Per noi sarebbe la fine.»
*i* („Nihče ne sme izvedeti. Za naju bi to bil konec.“) *i*

Obe sta tiho zrli v reko, čutili napetost, kot da je vse na tankem vrvju.

Chiara je zašepetala:
«Ho sempre desiderato che fosse diverso, ma ora dobbiamo stare attente. C’è troppo in gioco.»
*i* („Vedno sem si želela, da bi bilo drugače, a zdaj morava biti previdni. Preveč je na kocki.“) *i*

Elena je prikimala, a v njenih očeh se je že poznal strah.

*b* CLOE, ZOEY, MATTHEW in DAVID *b*
Cloe, Zoey in Matthew so nestrpno čakali v kavarni, ko se je končno pojavil David. Njegov obraz je bil resen, v očeh pa je žarela mešanica odločnosti in skrbi.

Matthew je prekinil tišino:
"Davide, kaj si izvedel? Ali ima Leo res nekaj s Sophie?"

David je globoko vdihnil in počasi odgovoril:
"Da, Leo in Sophie sta skupaj. In ni samo to... nekaj je v zraku, nekaj, kar bi morali vedeti."

Zoey je pogledala Cloe in rekla:
"Moramo vedeti vse. Sophie ne sme biti sama v tem."

Cloe je strmela v Davida in mu tiho pritrdila:
"Povej nam, kaj si izvedel. Čas je, da razčistimo vse skupaj."

David je nato začel pripovedovati, kako je videl Lea in sophie, kako srečna sta skupaj...

*b* SOPHIE in VIKTORIJA *b*
Zvečer, ko sta Sophie in Viktorija sedeli ob skodelici čaja, je Sophie končno spregovorila o dogodkih, ki so jo mučili.
Sophie:
„Viki, zaskrbljena sem. Danes sem na fotografskem tečaju videla Davida. In en dan prej sem zelo jasno opazila Cloe in Zoey. Mislim, da so prišli sem, v Italijo, v Firence...“

Viktorija z resnim izrazom razmišlja. Njen odlični um takoj dojame, kaj se dogaja.

Viktorija:
„Sophie, pomoej so tu, ker so slišali Lea po telefonu in mislijo, da ti bo storil kaj hudega. Grozno me jezi ta njihova neumna misel, da si v nevarnosti.Moram nekaj ukreniti. A ker ne veva, če so res tu, bi bilo pametno malo poizvedeti...“
Naslednji dan je Viktorija stopila do Gabriela v lokalu, kjer je delal, in mu zaupala svoje skrbi.

*b* NASLEDNJEGA DNE *b*
"Gabriel, ho bisogno del tuo aiuto. C'è qualcosa che non va con Sophie e i suoi amici. Voglio capire cosa stanno tramando."
*i* ("Gabriel, potrebujem tvojo pomoč. Nekaj ni prav pri Sophie in njenih prijateljih. Hočem razumeti, kaj načrtujejo, še prej pa morava raziskati, če so res tu, v Firencah.") *i*

Gabriel je pogledal resno in odločno prikimal:
"Farò tutto il possibile per aiutarti."
*i* ("Naredil bom vse, kar je v moji moči, da ti pomagam.") *i*

*b* LEO *b*
Leo je opazil, kako je Sophie na tečaju fotografije postajala vse bolj živčna, še posebej, ko je njena pozornost uhajala proti Davidu.

*i* “Perché è così nervosa quando guarda quel ragazzo?”
(“Zakaj je tako živčna, ko gleda tistega fanta?”) *i*

Vsakič, ko ji je kaj padlo ali se je nerodno spotaknila, je Leo skočil, da jo ujame. Njena ranljivost in nerodnost sta ga še bolj privlačili, a hkrati ga je skrbelo.

*i* (“Non voglio farle del male, ma devo capire chi è davvero quel.”)
(“Nočem ji storiti nič hudega, ampak moram razumeti, kdo je fant.”) *i*

Odločil se je, da bo poiskal več informacij o njem — s pomočjo Viktorije ali pa na kak drug način. Čutil je, da Sophie potrebuje njegovo zaščito, a ni vedel, kako daleč lahko gre, ne da bi jo prestrašil ali odrinil.