## 9. del: Prvi svet

Za vrati so se razprostrle zvezde, toda Leon ni čutil mraza ali vetra. Pod nogami je imel gladko črno površino, ki se je svetlikala kot mirna voda.

»Kje sva?« je vprašal.

Nika je pogledala v daljavo.

»V spominu.«

Ana je stopila skozi vrata za njima. Ko so se zaprla, je zvezdno nebo za trenutek zatrepetalo.

»To ni spomin,« je rekla. »To je kraj, ki ga je stroj ustvaril iz tvojih spominov.«

Leon je pogledal Niko.

»Iz mojih?«

»Tvojih in mojih,« je odgovorila. »Vsi poskusi so se začeli tukaj.«

Pred njimi se je dvignila stavba iz temnega stekla. Na njenem pročelju je bila vgravirana oznaka:

SUBJEKT 00

Leon se je ustavil.

»To je bila tvoja oznaka.«

Nika je prikimala.

»Preden sem postala Nika.«

Vrata stavbe so se odprla sama od sebe.

V notranjosti je bila velika okrogla soba. Na sredini je stal stroj, ki je utripal kot srce. Ob njem je sedel moški z glavo sklonjeno naprej.

Leon je naredil korak.

Moški je dvignil obraz.

Bil je podoben Adamu.

Toda njegove oči so bile prazne.

»Prišla si,« je rekel Niki.

»Kdo si?« je vprašal Leon.

Moški ga ni pogledal.

»Jaz sem bil prvi.«

Nika je obstala.

»Ne. Ti si bil ustvarjen pozneje.«

Moški se je nasmehnil.

»Tako se spominjaš.«

Na steni so se prižgale črke.

SPOMIN JE BIL SPREMENJEN.

Ana je stopila bližje stroju.

»Kdo je to naredil?«

Moški je končno pogledal Leona.

»On.«

Leon je zmajal z glavo.

»Jaz?«

»V vsakem poskusu si bil drugačen. V vsakem si imel drugo ime. Toda vedno si se vrnil.«

Nika je pogledala Leona.

»Kaj si naredil?«

Leon je stopil nazaj.

»Ničesar se ne spomnim.«

Moški se je zasmejal.

»Zato pa si tukaj.«

Stroj je nenadoma začel utripati hitreje.

Na zaslonu se je pojavila nova vrstica:

SPOMIN ODKLENJEN: LEON

Leon je prijel Niko za roko.

»Ne vem, kaj se dogaja.«

Nika ga je pogledala.

»Tudi jaz ne.«

Moški je vstal.

»Zdaj se boš spomnil.«

Leon je zaprl oči.

In v temi je zaslišal glas, ki ga je poznal iz vseh svojih sanj.

»Ne dovoli, da se Nika zbudi.«

...