Pisalnica
Ojla:green_heart:
*b*Ne vem več kaj bi pisala za uvode tako da bom preskočila kar na zgodbo*b*:point_down:
<3
=====================================
*i*"Mami, a res moram?"
"Ja Lucija moraš."
"Ampak zakaj! A ne morem ostati z očijem?" "Lucija dovolj! Z očijem ne boš ostala pa lahko prosijačiš kolikor hočeš!"*i*
Danes se z mami seliva. Z očijem sta se zelo skregala in sedaj greva. V drugo mesto. V drugo hišo. Seveda sem jezna na mami, apak sem tudi žalostna. Žalostna sem zato, ker Tim ne gre z nama.
Tim je moj starejši brat. In, kot že vidite, ga imam zelo rada. Oba sva zelo žalostna, ker se poslavljava.
*i*"Ne pozabi mi pisat Luci."
"Ne skrbi ne bom."
"Adijo!"
"Adijo Tim!"*i*
In sva šli. Za sabo sem morala pustiti dom, prijatelje in mojo najboljšo prijateljico Tino. Res mi ni bilo všeč, da sva se poslavljali. Obljubili sva si da si bova pisali vsak dan.
* * *
Ko sva prispeli k hiši, me je zmrazilo. Te hiše se ne da niti opisati, razpada, povsod škripa in okna so razbita.
"Tako, pa sva prispeli."
"Mami, hiša izgleda grozno."
"Lucija! Saj sem ti povedala da potrebuje prenovo!"
In sva se napotili do vrat. Ne vem zakaj, ampak mami je izgledala nervozno. In kmalu sem ugorovila zakaj...
=====================================
*b*Tako, to je 1. del. Upam da ste uživali v branju:blush: Vesela bom vseh :heart: in :speech_balloon:.*b*
Lp
HugeHorseyFan
*b*Ne vem več kaj bi pisala za uvode tako da bom preskočila kar na zgodbo*b*:point_down:
<3
=====================================
*i*"Mami, a res moram?"
"Ja Lucija moraš."
"Ampak zakaj! A ne morem ostati z očijem?" "Lucija dovolj! Z očijem ne boš ostala pa lahko prosijačiš kolikor hočeš!"*i*
Danes se z mami seliva. Z očijem sta se zelo skregala in sedaj greva. V drugo mesto. V drugo hišo. Seveda sem jezna na mami, apak sem tudi žalostna. Žalostna sem zato, ker Tim ne gre z nama.
Tim je moj starejši brat. In, kot že vidite, ga imam zelo rada. Oba sva zelo žalostna, ker se poslavljava.
*i*"Ne pozabi mi pisat Luci."
"Ne skrbi ne bom."
"Adijo!"
"Adijo Tim!"*i*
In sva šli. Za sabo sem morala pustiti dom, prijatelje in mojo najboljšo prijateljico Tino. Res mi ni bilo všeč, da sva se poslavljali. Obljubili sva si da si bova pisali vsak dan.
* * *
Ko sva prispeli k hiši, me je zmrazilo. Te hiše se ne da niti opisati, razpada, povsod škripa in okna so razbita.
"Tako, pa sva prispeli."
"Mami, hiša izgleda grozno."
"Lucija! Saj sem ti povedala da potrebuje prenovo!"
In sva se napotili do vrat. Ne vem zakaj, ampak mami je izgledala nervozno. In kmalu sem ugorovila zakaj...
=====================================
*b*Tako, to je 1. del. Upam da ste uživali v branju:blush: Vesela bom vseh :heart: in :speech_balloon:.*b*
Lp
HugeHorseyFan
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup:
0
Moj odgovor:
Axiety girl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Motnje hranjenja
jaz mam en velik problem. strah me je jesti. da se bom zadušila. da se mi nekje zatakne hrana. premišljujem sam o tem. hrana se mi gnesi, ko jem premišljujem o vsakem požirku. ne morem več. hočem ven iz tega. enkrat sem že šla čez to, sam ni bilo tako hudo. sam jokam. nihče me ne razume. prijateljic pa nimam da bi jim povedala. bojim se da bi me ljudje kritizirali in obsojali zaradi tega. to ve samo moja mama. ko jem me je strah in ne delam drugega kot premišljujem o hrani, potem grem na wc in to kar je ostalo v ustih izplunem (ne izbruham) sam splavim si ven usta. moja mama je edina ki me razume. samo ko je poleg upam jesti. čez 3 tedne gre za 4 dni na izlet. strah me je da mi bo preveč. je edina katera me razume. čeprav se ji zadnje case to zdi noro. imam hude migrene in občutek da bom padla skupaj. prejšnji teden sem šla od pouka zarafi tega. prbič sem to nekomu zaupala. strah me je. rabim pomoč!
