Pisalnica
Se opravičujem, da dolgo ni bilo novega dela, no zdaj je tu! Upam da uživate v Božičnem večeru! Lp Loons
*b*ŠPIČKOVA PRIPOVED*b*
In, danes sem prvič šla ven…….tudi to je eden izmed mojih najljubših dni! In spoznala sem še dva mucka, sicer mlajša. Enemu je bilo ime Špiček njegovi sestri pa Kala. Povedala sta mi grozljivo zgodbo o njunem življenju pred prihodom k nam:
Špiček: Tega se še komaj spomnim, ampak, ko sva se skotila, in sva že videla so naju neki ljudje, kjer je živela najina mama, naložili v avto. Potem so naju z Kalo in najinega brata odpeljali v gozd. Sicer je bilo poletje ampak so bile noči hladne saj je bil že avgust. Tudi hrane ni bilo nikjer ne vem koliko. Nekega dne, ko smo zagledali veliko žival oranžne barve z belim repom bežali smo in bežali, na srečo nas ni dobila.
Čez tri dni smo se namenili čez cesto, da bi poiskali več hrane. Vse nas je zelo srbelo, saj smo staknili bolhe. Ko je po cesti končno peljalo manj nevarnih rohnečih pošasti, smo šli čez. Naenkrat je priletela velika rjava ptica in spet smo bežali nazaj v gozd. Zbežali smo. Zataknil sem se, ko sem pogledal proti Kali, sem videl, da se je tudi ona zataknila v grmovju. Ko sem jo vprašal kje je najin bratec mi je le žalostno odkimala. Ni ga bilo več.
Dva dni sva bila ujeta v grmovju. Nekega dne pa so se mimo s kolesi pripeljali ljudje. Med njimi je bila tudi Ginny. Začela sva mijavkati na ves glas z zadnjimi močmi. In slišali so naju! Vzeli so naju domov. Peljala sva se spredaj v košarici. Ko sva prišla domov sva dobila najprej skledo izvrstne hrane! Prvič v življenju sem se pošteno najedel. Potem so nama odstranili bolhe in naju dali spat v preveč udobno posteljo. Vmes pa sva spoznala še Mimi, muco, ki ni imela največ smisla za humor in igro ampak je vseeno bila vredu in Mikija….
Kitty: Čakaj, čakaj kdo je Miki?!?
Špiček: Oh, a ga še nisi spoznala?
Kitty: Ne, definitivno ne.
Špiček: Mimi pravi, da je on največji car v vasi, vse punce tekajo za njim, sicer je pa njegova lastnica Loona.
Kitty: Loona!?! Izdajalka nič mi ni povedala, da imam starejšega polbrata!
*i*Se nadaljuje*i* ....
*b*ŠPIČKOVA PRIPOVED*b*
In, danes sem prvič šla ven…….tudi to je eden izmed mojih najljubših dni! In spoznala sem še dva mucka, sicer mlajša. Enemu je bilo ime Špiček njegovi sestri pa Kala. Povedala sta mi grozljivo zgodbo o njunem življenju pred prihodom k nam:
Špiček: Tega se še komaj spomnim, ampak, ko sva se skotila, in sva že videla so naju neki ljudje, kjer je živela najina mama, naložili v avto. Potem so naju z Kalo in najinega brata odpeljali v gozd. Sicer je bilo poletje ampak so bile noči hladne saj je bil že avgust. Tudi hrane ni bilo nikjer ne vem koliko. Nekega dne, ko smo zagledali veliko žival oranžne barve z belim repom bežali smo in bežali, na srečo nas ni dobila.
Čez tri dni smo se namenili čez cesto, da bi poiskali več hrane. Vse nas je zelo srbelo, saj smo staknili bolhe. Ko je po cesti končno peljalo manj nevarnih rohnečih pošasti, smo šli čez. Naenkrat je priletela velika rjava ptica in spet smo bežali nazaj v gozd. Zbežali smo. Zataknil sem se, ko sem pogledal proti Kali, sem videl, da se je tudi ona zataknila v grmovju. Ko sem jo vprašal kje je najin bratec mi je le žalostno odkimala. Ni ga bilo več.
Dva dni sva bila ujeta v grmovju. Nekega dne pa so se mimo s kolesi pripeljali ljudje. Med njimi je bila tudi Ginny. Začela sva mijavkati na ves glas z zadnjimi močmi. In slišali so naju! Vzeli so naju domov. Peljala sva se spredaj v košarici. Ko sva prišla domov sva dobila najprej skledo izvrstne hrane! Prvič v življenju sem se pošteno najedel. Potem so nama odstranili bolhe in naju dali spat v preveč udobno posteljo. Vmes pa sva spoznala še Mimi, muco, ki ni imela največ smisla za humor in igro ampak je vseeno bila vredu in Mikija….
Kitty: Čakaj, čakaj kdo je Miki?!?
Špiček: Oh, a ga še nisi spoznala?
Kitty: Ne, definitivno ne.
Špiček: Mimi pravi, da je on največji car v vasi, vse punce tekajo za njim, sicer je pa njegova lastnica Loona.
Kitty: Loona!?! Izdajalka nič mi ni povedala, da imam starejšega polbrata!
*i*Se nadaljuje*i* ....
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG DRAMA!!!!! OBOZUJEMMMMM!!!!:scream::scream::heart_eyes:
komi cakam nov dellllll:kissing_heart:
ly
kravica:cow:
komi cakam nov dellllll:kissing_heart:
ly
kravica:cow:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je najboljša zgodba vseh časov!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Yes...Končno mi je ratalo objavit!
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
