Pisalnica
*b* JAZ: Živjo, hvala za vaš namig. *b*
To je bilo edino, kar sem uspela natipkati. Maks me je potrepljal po ramenih. V njegovi bližini mi je bilo nenavadno toplo. Počasi sva se odmajala vsak v svojo posteljo in zaspala.
*****
Pri zajtrku sem se utrujeno igrala z vilico. Manja me je zaskrbljeno opazovala.
"Lena?"
"Mmm?"
"Si uredu?"
Skomignila sem. Pokimala je in se vsedla poleg mene.
"Veš, vem kako ti je..."
Ne, niti malo ni vedela kako mi je. Nisem ji bila še pripravljena razkriti kdo je poslal sporočilo Gabru. Stavim, da se bi tudi nje zmešalo, če tvoj "mrtvi" oči nekomu pošlje sporočilo z namigom!
"Manja, pusti jo..."
Je zamrmral Maks. Manja ga je srepo pogledala a se vseeno odmaknila. Popoldne smo imeli lov na zaklad. Utrujeno sem sledila Manji in Maksu, ki sta zagreto iskala namige. Stavim, da sta pozabila, da sem z njima. Ko sta se spogledovala sem v srcu začutila kot bi me nekdo z iglami zbadal v srce. Samo še tega se mi je manjkalo. Ko sta prebirala še zadnji namig sta nenadoma prestrašeno obstala. Pred nos sta mi pomolila majhen, zmečkan papirček.
*i* Draga Lena, videl sem tvojo sporočilo... Čakam te ob obali! Pohiti! *i*
Nekaj časa sem samo buljila v papirček nato pa stekla v smeri obale. Ni me ustavil klic Manja in nato še to, da se je Maks zapodil za mano. Bila sem nenavadno hitra.
To je bilo edino, kar sem uspela natipkati. Maks me je potrepljal po ramenih. V njegovi bližini mi je bilo nenavadno toplo. Počasi sva se odmajala vsak v svojo posteljo in zaspala.
*****
Pri zajtrku sem se utrujeno igrala z vilico. Manja me je zaskrbljeno opazovala.
"Lena?"
"Mmm?"
"Si uredu?"
Skomignila sem. Pokimala je in se vsedla poleg mene.
"Veš, vem kako ti je..."
Ne, niti malo ni vedela kako mi je. Nisem ji bila še pripravljena razkriti kdo je poslal sporočilo Gabru. Stavim, da se bi tudi nje zmešalo, če tvoj "mrtvi" oči nekomu pošlje sporočilo z namigom!
"Manja, pusti jo..."
Je zamrmral Maks. Manja ga je srepo pogledala a se vseeno odmaknila. Popoldne smo imeli lov na zaklad. Utrujeno sem sledila Manji in Maksu, ki sta zagreto iskala namige. Stavim, da sta pozabila, da sem z njima. Ko sta se spogledovala sem v srcu začutila kot bi me nekdo z iglami zbadal v srce. Samo še tega se mi je manjkalo. Ko sta prebirala še zadnji namig sta nenadoma prestrašeno obstala. Pred nos sta mi pomolila majhen, zmečkan papirček.
*i* Draga Lena, videl sem tvojo sporočilo... Čakam te ob obali! Pohiti! *i*
Nekaj časa sem samo buljila v papirček nato pa stekla v smeri obale. Ni me ustavil klic Manja in nato še to, da se je Maks zapodil za mano. Bila sem nenavadno hitra.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o moj boggg čim pre nov del plisss dej js umiram tk me zanima nadaljevanje lovam to zgodbo:heart::heart::heart:
1
#Stefi2 real
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim
