heej folk
reku sm da bom dal vse dele v enem notr da si bote lažji še enkrat pogledali če boste želeli
hvala vam za ogled in mejte se fajn
****************************************
Ko smo se z družino odpravljali na izlet sem se spomnil da bi za vsak slučaj vzel telefon in dve svetilki ker bomo spali v šotoru (bilo nas je pet: jaz, sestra, brat ter starša). Peljali smo se z avtom. Ko smo bili na pol poti nam je že skoraj ugasnil avto ker nismo imeli bencina. To je bilo res čudno saj smo bli še ta tedn na bencinski. Šli smo tankati in se odpeljali naprej. Ko smo prišli do cilja, smo se razkomotili, postavili šotor ter se šli malo kopat. Ura je bila 17:52 torej čez ena ura večerja. Bil sm zelo vesel kr smo šli za en tedn na dopust. Igrali smo se družabne igre medtem ko se je že pripravljala večerja. Pojedli smo večerjo. Mojega mlajšega bratca smo dali spat ker je bil zelo zaspan. Ko smo se šli naprej igrati monopoly sem jaz zmagal. Bili smo nasmejani do srca. Ko smo se odpravljali spat smo se zalo ustrašili kar smo videli...

Bili smo nasmejani do srca. Ko smo se odpravljali spat smo se zalo ustrašili kar smo videli... Oziroma smo se ustrašili kar nismo videli... Moj bratec... Izginil je. Takoj smo se odpravili malo naokoli pogledati kje bi lahko bil oziroma če je šel na stranišče. Iskali smo ga približno 50 metrov od šotora. Nikjer ga nismo našli. Prišli smo nazaj do šotora ter poročali kar smo videli. Vsak je rekel da ni nobene sledi o njem. Tako smo se ustrašili za njega, da smo želeli poklicali polocijo. Ko smo prižgali telefon, da bi poskušali poklicati na pomoč, se noben telefon ni poskušal vklopiti. Bilo nas je res strah, ker nismo vedeli kaj se dogaja. Čez minutko se je nekaj zaslišalo v gozdu. Bil je moj bratec. Takoj smo stekli v smeri kjer je prihajal glas. In res nas je bilo groza ko smo videli da je bil privezan ob drevo. To je pomenilo samo eno: nekdo je še tukaj, ki nas ne mara preveč. Odvezali smo mojega bratca in odšli v avto. Pobrali smo samo nujne stvari: telefone, računalnik, dokumente... Ko smo vžgali avto in se odpeljali 2 metra smo ugotovili da smo brez bencina. Torej pomeni da tisti, ki nas ne mara preveč in je v tem gozdu želi da ostanemo tukaj. To ne pomeni nič dobrega za nas. Ne moremo iti peš ker je do glavne ceste kakih 30km, ker smo si želeli imeti mir in nič drugih sosedov. Bilo nas je strah zato smo se zaprli v avto. Nič se ni zgodilo tri ure do približno polnoči. Ko sem vstal, ker sem nekaj zaslišal sem pogledal naokoli in videl da j šotor izginil in vse kar je bilo v njem. Takoj sem zbudil vso družino in jim to povedal. Bili smo zaskrbljeni ker nismo vedeli kaj narediti. NIso nam delali telefoni niti avto tako da smo samo čakali da pride kdo mimo in nas reši. Do jutra se ni nič drugega zgodilo brez da bi jaz vedel. Ko smo se zbudili smo pogledali če smo vsi tu. Nihče ni mankal tudi telefoni in vse kar smo meli v avtu je še bilo not. Želeli smo si samo nazaj domov.

Nihče ni mankal tudi telefoni in vse kar smo meli v avtu je še bilo not. Želeli smo si samo nazaj domov. 10 min smo poskušali prižgati telefone, ampak je bilo vse zaman. Pojedli smo zajtrk s tisto hrano hrano ko smo jo še imeli. Torej: kruh, vodo ter še nekaj stvari. Nato se je zgodilo nekaj nepričakovanega... Kar tako je moj bratec še enkrat izginil. Vedeli smo da je bil tisti ki nas sovraži ali pa je šel na stranišče, samo to je malo čudno, ker bi nam to povedal. In tako smo takoj v istem hipu odšli ven iz avta in ugotovili da smo ga pustili odklenjenega. Ker je bil na zadnih sedežih torej v tretji vrsti ga je lahko storillec sunkovito pograbil in odšel z njim. Iskali smo ga tako kot zadnjič. Ampak ga nismo našli 500 metrov naokoli avta. Ko smo prišli nazaj da bi kaj videli po pol ure se ni nazaj vrnila moja sestra. Čakali smo jo še 20 minut ampak je ni in ni bilo. Vedeli smo da je storilec v tisti smeri od kjer je izginila. Takoj smo šli tja ampak je ni bilo tam tudi še daleč naprej. Bilo nas je res strah ker nismo vedeli kaj naj zdaj naredimo. Nismo mogli poklicati na pomoč, niti se odpeljati na pomoč. Torej smo čakali na čudež. Šli smo k avtu ter pogledali naokoli da ni kaj narobe z avtom medtem ko smo šli iskati mojo sestro in bratca. Celega smo preverili in ni niti ene praskice. Šli smo v avto ter se pogovorili o tem. Bili smo samo še jaz, mami in ati. Nekaj časa smo se pogovarjali in čakali da se kaj zgodi (ne v slabem smislu). Čakali smo in čakali ampak se kar nekaj časa ni zgodilo prav nič. Nato smo šli malo ven iz avta in se razgledali naokoli če se je vsaj kdo od njiju vrnil. Nekaj časa smo stali blizu avta ampak nič. In ravno v naslednjem trenutku pa je moja sestra tekla proti nam. Videli smo jo in odšli v avto da bi se pogovorili kaj se je zgodilo ker je tako skrivnostno izgledala ker je povedala samo naj očka gre sam ob polnoči do nekega mostu približno 2 km od avta. Ampak je rekla da lahko gre samo sam ter, da nihče ne sme z njim če ne se bo bratcu kaj zgodilo. Ampak vedeli smo, da še nekaj prikriva kar ne sme povedati. Bilo je pol ure do polnoči in moj ati je rekel da gre do mostu. Zaželeli smo mu srečo in naj se pazi. Moja mami je odšla na drugi stran šotora ampak dovolj daleč da sem jo še videl. Nato sem rekel sestri da mi lahko vse zaupa kar je videla ali slišala. Nato mi je rekla tole: » bratec poslušaj... najin drugi bratec... (jokaje govorjenje) je... mrtev« nisem mogel verjeti ampak potem je še dodala naj to nikomur ne povem ker če ne bo tudi ona umrla. »ubili so ga tako... da so ga obesili (jok). Videla sem ga in potem so me zvezali in odšli malo proč. Videla sem nož ki je bil na tleh... mogoče jim je padel... in s tem sem se rešila. Iskala sem vas zelo dolgo.« to so bile njene besede. Tega potem res nisem naprej povedal. Nevem kako ta pogovor ni slišala moja mami ampak vseeno nočem da izve. Za zdaj smo čakali samo na očeta kaj bo rekel ko se bo vrnil...

Nevem kako ta pogovor ni slišala moja mami ampak vseeno nočem da izve. Za zdaj smo čakali samo na očeta kaj bo rekel ko se bo vrnil... Tako dooolgo smo ga čakali da smo vmes zaspali. Ko smo se prebudili je bil oče zraven nas naspan. Sploh nismo vedeli kdaj je prišel, ker je prišel zelo potiho. Ko smo ga vprašali kaj se je pogovarjal z storilcem je rekel da ga sploh ni bilo tja ampak je sam pustil listek. Na njem je pisalo: »Pozdravljeni družinica, sem preveč zvit za vas? Kmalu boste vsi umrli kot je vaš najmlajši otročiček. Hahaha! Mene se ne da premagati! Vašega bratca bom prinesel jutri da vam bo bolje žalovati. Hahaha! Umirajte od žalosti«. Nismo vedeli kaj storiti zato smo počakali v avtu kaj se bo zgodilo. Malo smo jedli ampak smo bili skos na preži. Čez eno uro pa nas je bilo skoraj kap. '' Vašega bratca bom prinesel jutri da vam bo bolje žalovati.'' Ko je to napisal na listek nismo vedeli da nam bo vrgel njegovo glavo pred avto. Res nas je bilo skoraj kap. Takoj smo šli ven iz avta ter pogledali kje je. Nikjer ga nismo našli okoli avta. Nihče si ni upal blizu glave od mojega bratca. Telesa nismo nikjer našli samo ta glava nam je skakala po mislih ker nismo vedeli kaj se bo zgodilo. Moje mišljenje je bilo da smo to glavo prejeli ker je moja sestra zaupala da je mrtev in zaradi tega bo še verjetno ona. Nismo vedeli kaj je ta stvar ali človek ki je ubil mojega bratca. Zdanilo se je ampak se ni nič novega zgodilo. Kar naenkrat pa se prikaže pred avtom klovn z krvavim nožem in rdečim balonom. *** (predsavljajte si kot da ste v njihovem položaju)*** Preverili smo ali smo zaklenjeni. Bili smo ampak nas je bilo strah ker nismo vedeli kaj bo zdaj naredil. Ali bo prišel k nam ali kaj počne? Nato je spustil balon v krošnje in se začel premikati proti nam. Nato so se vse luči v avtu ugasnile same. Moja sestra je tako zakričala da jo čez sekundo nisem slišal niti pikice. Kar tako je izginil njen glas. Ko so se luči prižgale smo videli da je res izginila iz avta. Takoj smo vedeli da je bil klovn. Stopili smo iz avta in jo iskali naokoli ampak je ni bilo nikjer. Vsi smo bili panični. Nato je na mene kapnila kapljica nečesa rdečega. Ko sm se ozrl navzgor sem videl še glavo od moje sestre visoko v krošnjah. Vedeli smo da za vsem tem nekdo stoji. Trenutno nismo vedeli kaj storiti razen iti proti cesti in štopati. Avto smo pustili tam, vzeli smo samo hrano ter telefone. Ko smo se odpravljali proti cesti smo bili nekje na 5 kilometrih ko se je moji mami udrlo pod nogami. Padla je približno 30 metrov v globino. Z očetom sva jo klicala vendar brez odziva. Ostala sva samo midva z očetom. Šla sva počasi proti cesti samo z malo daljšo potjo do tja...

Ostala sva samo midva z očetom. Šla sva počasi proti cesti samo z malo daljšo potjo do tja... Bila sva že nekje na petnajstih kilometrih ko me je zgrabil krč. Očka mi je rekel da me bo nesel samo kakšen kilometer potem pa morava nadaljevati. In res je bil en kilometer ko me je odložil. Oba sva bila izmučena ko sva hodila in zato sva se ustavila za kakšnih deset minut. Bila je tema zato nisva ravno vedela kam se usesti in sva se usedla na storže. Slišala sva res srhljivi glas, ki naju je prepričal da nadaljujeva pot. Po tej poti je bilo res mokro oziroma rdeče po tleh. Nisem vedel kaj bi to lahko bilo zato sva se odpravila naprej. No... jaz se vedel da so verjetno bile glave... veliko glav če je bilo tako mokro... obešenih v krošnje visokih dreves. Nisem si upal pogledati gor, ker me je bilo res strah da me bo kap po vsem tem kar sem do zdaj videl. Ura je bila pomojem okoli 2 zjutraj ko sva prišla do ceste. Bila sva tako srečna da sva zaupila. Začela sva štopati. Jedla sva in čakala kak avto da pride mimo in naju reši iz te zagate. Čakala sva pol ure približno ko se je mimo pripeljam neke vrste taxi. Usedla sva se na zadnje sedeže in naročila pot v mesto. Začel je voziti ampak v napačno smer. Takoj sva ga opozorila za napačno smer ampak on je peljal naprej. Ko sva ga še enkrat pogledala je pogledal nazaj in videla sva njegovo lobanjo. Zelo sva se ustrašila da sem odprl vrata in skočil ven iz taxija med vožnjo. Čakal sem še na očeta ampak ga nisem videl da bi skočil iz avta. Tekel sem za taxijem kolikor sem še mogel približno dve minuti potem sem hodil. Očeta ni bilo nikjer na cesti. Vedel sem da se mu je kaj zgodilo. Začel sem tečti v nasprotno smer da se še meni kaj ne zgodi. Vedel sem da sem zdaj samo jaz proti njemu. Videl sem avto kako prihaja in sem ga ustavil. Videl sem da je notri normalni človek ter družina ter jih opozoril na nevarnost. Verjeli so mi in me odpeljali k njim domov. Povedal sem jim vse kot sem trenutno vam in tako se je moja zgodba zaključila.
****************************************************************
hvala ker ste jo brali
cenim vaše komentarje in pliss lajkite če vam je všeč
če želite da naredim napišite kakšno (grozljivko, komedijo (sam je lih ne znam), romantiko...)
upam da ste uživali ko ste jo brali
Lp Sadež