Heej folk
Tuki je peti in zadni del moje zgodbe
Hvala ker ste jo bral do zdej
Uživajte
***************************************
Ostala sva samo midva z očetom. Šla sva počasi proti cesti samo z malo daljšo potjo do tja... Bila sva že nekje na petnajstih kilometrih ko me je zgrabil krč. Očka mi je rekel da me bo nesel samo kakšen kilometer potem pa morava nadaljevati. In res je bil en kilometer ko me je odložil. Oba sva bila izmučena ko sva hodila in zato sva se ustavila za kakšnih deset minut. Bila je tema zato nisva ravno vedela kam se usesti in sva se usedla na storže. Slišala sva res srhljivi glas, ki naju je prepričal da nadaljujeva pot. Po tej poti je bilo res mokro oziroma rdeče po tleh. Nisem vedel kaj bi to lahko bilo zato sva se odpravila naprej. No... jaz se vedel da so verjetno bile glave... veliko glav če je bilo tako mokro... obešenih v krošnje visokih dreves. Nisem si upal pogledati gor, ker me je bilo res strah da me bo kap po vsem tem kar sem do zdaj videl. Ura je bila pomojem okoli 2 zjutraj ko sva prišla do ceste. Bila sva tako srečna da sva zaupila. Začela sva štopati. Jedla sva in čakala kak avto da pride mimo in naju reši iz te zagate. Čakala sva pol ure približno ko se je mimo pripeljam neke vrste taxi. Usedla sva se na zadnje sedeže in naročila pot v mesto. Začel je voziti ampak v napačno smer. Takoj sva ga opozorila za napačno smer ampak on je peljal naprej. Ko sva ga še enkrat pogledala je pogledal nazaj in videla sva njegovo lobanjo. Zelo sva se ustrašila da sem odprl vrata in skočil ven iz taxija med vožnjo. Čakal sem še na očeta ampak ga nisem videl da bi skočil iz avta. Tekel sem za taxijem kolikor sem še mogel približno dve minuti potem sem hodil. Očeta ni bilo nikjer na cesti. Vedel sem da se mu je kaj zgodilo. Začel sem tečti v nasprotno smer da se še meni kaj ne zgodi. Vedel sem da sem zdaj samo jaz proti njemu. Videl sem avto kako prihaja in sem ga ustavil. Videl sem da je notri normalni človek ter družina ter jih opozoril na nevarnost. Verjeli so mi in me odpeljali k njim domov. Povedal sem jim vse kot sem trenutno vam in tako se je moja zgodba zaključila
**************************************************
Upam da ste uživali v (ne ravno grozljivki)
Če želite pod komentarje napišite če naredim še kakšno zgobo in povejte kakšna naj bo (grozljivka, romantika, komedija...)
Hvala ker ste jo brali
Lp Sadež
Tuki je peti in zadni del moje zgodbe
Hvala ker ste jo bral do zdej
Uživajte
***************************************
Ostala sva samo midva z očetom. Šla sva počasi proti cesti samo z malo daljšo potjo do tja... Bila sva že nekje na petnajstih kilometrih ko me je zgrabil krč. Očka mi je rekel da me bo nesel samo kakšen kilometer potem pa morava nadaljevati. In res je bil en kilometer ko me je odložil. Oba sva bila izmučena ko sva hodila in zato sva se ustavila za kakšnih deset minut. Bila je tema zato nisva ravno vedela kam se usesti in sva se usedla na storže. Slišala sva res srhljivi glas, ki naju je prepričal da nadaljujeva pot. Po tej poti je bilo res mokro oziroma rdeče po tleh. Nisem vedel kaj bi to lahko bilo zato sva se odpravila naprej. No... jaz se vedel da so verjetno bile glave... veliko glav če je bilo tako mokro... obešenih v krošnje visokih dreves. Nisem si upal pogledati gor, ker me je bilo res strah da me bo kap po vsem tem kar sem do zdaj videl. Ura je bila pomojem okoli 2 zjutraj ko sva prišla do ceste. Bila sva tako srečna da sva zaupila. Začela sva štopati. Jedla sva in čakala kak avto da pride mimo in naju reši iz te zagate. Čakala sva pol ure približno ko se je mimo pripeljam neke vrste taxi. Usedla sva se na zadnje sedeže in naročila pot v mesto. Začel je voziti ampak v napačno smer. Takoj sva ga opozorila za napačno smer ampak on je peljal naprej. Ko sva ga še enkrat pogledala je pogledal nazaj in videla sva njegovo lobanjo. Zelo sva se ustrašila da sem odprl vrata in skočil ven iz taxija med vožnjo. Čakal sem še na očeta ampak ga nisem videl da bi skočil iz avta. Tekel sem za taxijem kolikor sem še mogel približno dve minuti potem sem hodil. Očeta ni bilo nikjer na cesti. Vedel sem da se mu je kaj zgodilo. Začel sem tečti v nasprotno smer da se še meni kaj ne zgodi. Vedel sem da sem zdaj samo jaz proti njemu. Videl sem avto kako prihaja in sem ga ustavil. Videl sem da je notri normalni človek ter družina ter jih opozoril na nevarnost. Verjeli so mi in me odpeljali k njim domov. Povedal sem jim vse kot sem trenutno vam in tako se je moja zgodba zaključila
**************************************************
Upam da ste uživali v (ne ravno grozljivki)
Če želite pod komentarje napišite če naredim še kakšno zgobo in povejte kakšna naj bo (grozljivka, romantika, komedija...)
Hvala ker ste jo brali
Lp Sadež
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
OMG. Kar zmrazilo me je najbolj pa pri 4 delu. Bravo!!!!!!!!!!!!!!!
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)