Abigail je sovražila biti odvisna od drugih, a tokrat ni imela izbire. Vedela je, da se bo Levine držala dogovora in Abigail je nujno potrebovala podatke. Zdaj je s tremi vampirji in enim demonom hodila po ulici do stavbe z Levinino pisarno.
»Se ti je zmešalo?« se je razburil Ian. Zavila je z očmi in se sunkovito ustavila, da se je skoraj zaletel vanjo.
»Poglej, vampirček,« je hladno siknila. »Če te je strah naloge se spelji in se ne prikaži več. Levine se drži vsakega dogovora in te informacije nujno potrebujem. Anya bo poskrbela, da ne bom nikoli našla Ave, z uroki bo zaščitila hišo, kjerkoli že živi. Levine mi te informacije posreduje z lahkoto. Razumel?« Čez Ianov obraz je švignila senca, a je pokimal. Abigail se je obrnila proti stavbi, v kateri je bila Levinina pisarna.

Zunaj je divjala nevihta, zato so bili zaviti v plašče. Ko so vstopili jih je v veži pričakala ženska prijaznega videza.
»Kako vam lahko pomagam?« je vprašala.
»Pisarna Levine Owen.«
Ženska je pokimala. Vodila jih je skozi oddelke in nadstropja, dokler niso končno prispeli do Levinine pisarne.

Pred vrati sta stala dva vampirja oblečena v varnostnika. Ko je gruča prispela, je eden od njiju Abigail ustavil z roko.
»Ime,« je zahteval.
»Abigail Perez.«
Vranostnik je spustil roko in odprla vrata pisarne. Abigail je zakorakal vanjo. Za mizo je sedela mlada ženska. Naslonjena je bila nazaj. Ko je zagledala Abigail, je kotiček njenih ustnic pocukal zadovoljen nasmešek.
»Sem ti rekla, da se boš vrnila, gospodična Perez,« je zadovoljno pripomnila. Abigail je zakorakala naravnost do Levinine pisalne mize. Ostali so ji obotavljivo sledili.
»Ne naslajaj se še, nisem te prišla prosit za delovno mesto.« Abigail se je z roko naslonila na rob mize.
»Zakaj pa bi potem tako arogantno bitjece, kot si ti, prišlo sem?« je zbadala Levine, čeprav sta obe dobro vedeli, o čem Abigail govori.
»Potrebujem informacije,« je zahtevala demonka. Levine je sklenila roke in zožila oči.
»O čem?«
»O kom,« jo je popravila demonka.
»Prav, o kom?«
Abigail je naredila trenutek premora. »Ava Graves.«
Levine je polistala po mapi. »Uf. Zelo težko dostopne informacije.« Narejeno razočarano je zmajala z glavo.
»Imam denar,« je ponudila Abigail. Ženska se je posmehnila.
»Ne potrebujem denarja,« je rekla.
»Kaj hočeš?« Nestrpno je čakala, ko je Levine iz niča izvlekla kemični svinčnik in nekaj napisala na list. Potem je dvignila glavo.
»Oniks duhov,« je naposled rekla.
»Oniks duhov?« je nejeverno vprašala Abigail. »Lahko bi si zaželela karkoli, in ti vzameš črn kamen, ki ima moč priklicati duhove?«
»Ti veš kje je.« Levine se je je nasmehnila in Abigail je doumela, zakaj jo hoče spravit tja.
»Misliš, da sem šibka? Da se bom zrušila pod svojo preteklostjo? Tisti kraj mi ne pomeni nič,« je rekla. Njen glas je dobil nevaren podton.
»Da, mislim, da si šibka.« Levine se je zdela izredno zadovoljna sama s sabo. Ian je stopil naprej.
»Ne moremo…«
Abigail ga je ustavila z roko. Njen pogled je ledeno zarezal v Levine. »Dogovorjeno,« je rekla brez premislekov. Če že lovi Avo ji bo morda celo pomagalo, da se vrne v tisto grobnico.