*b*Ava*b*

Približala sem se vratom, ko se je zaslišal še en tresk. Ta je bil drugačen, manj kovinski in ni prišel iz te sobe. Pogledala sem na levo, kjer so bila še ena, tokrat lesena vrata. Še enkrat sem pogledala kovinska vrata, nato lesena. Odpravila sem se proti lesenim vratom in jih poskušala odpreti. Bila so zaklenjena. Nekaj časa sem samo stala in strmela v ključavnico, kot bi se lahko tako magično odklenila. Znova sem pritisnila na kljuko, a so vrata ostala zaklenjena. Z vso težo sem še enkrat pritisnila in se naslonila na vrata.

Naredilo je *i*klik*i* in padla sem v temen prostor za vrati. Pod sabo sem začutila ledena betonska tla, nato pa sem se zavedla, da je bilo zraven mene nekaj živega. Odskočila sem in skoraj zakričala. Takrat pa mi je mrzla roka pokrila usta.
»Ššš, prosim bodi tiho,« sem zaslišala glas, ki sem ga prepoznala iz sanj . Roko sem odtrgala s svojih ust.
»Ian?« Strmela sem v svetlolasega vampirja, čigar obraz je bil prav tako prestrašen kot moj. Zdelo se je, da si je rahlo oddahnil, ko je ugotovil, da sem jaz.
»Hej.«
Zadihano sva strmela drug v drugega, kot bi ravnokar pretekla kilometer. Prva sem se premaknila in vstala. Na naju je svetila luč iz hodnika. Na tleh sem zagledala prevrnjen stol in srebrne verige.
»Kako?« sem ga vprašala. Ian je počasi vstal. Pogledal v tla.
»Abigail,« je rekel. Pokimala sem. Razumela sem.

Ian me je previdno pogledal. »Zdaj pa,« je začel, »če te ne moti, bom šel naprej.« Zamaknjeno sem se odmaknila od vrat, da jih je lahko odprl, saj so se prej zaloputnila nazaj. »Hvala.« previdno je zdrsnil mimo mene in skozi vrata ven.
Zavedla sem se, kakšno priložnost spuščam iz rok.
»Čakaj!« Pohitela sem iz celice. Ian je bil že na polovici hodnika. Ko me je zaslišal se je ustavil in počasi pogledal nazaj.
»Saj veš, da ne boš prišel ven,« sem blefirala, saj v resnici nisem vedela, kako dobra so varovala v Gracini hiši. Ianov obraz je zajel val čustev – dvom, razdraženost, nato zaskrbljenost – zato sem nadaljevala. »Pa tudi če ti uspe. Abigail te bo našla. Mene je.« Strmela sem v njegove temne uči. Nekaj časa sem videla bitko v njegovih očeh, potem se je vdal. Zavzdihnil je.
»Prav imaš.« Roke je vtaknil v žepe in strmel v tla.
»Lahko skleneva kupčijo,« sem rekla. Ian je dvignil pogled. »Ti mi poveš vse, kar veš o Abigailinih načrtih in nikomur ne omeniš, da sva z Abigail sestri,« poslala sem mu svareč pogled in počasi je pokimal, »jaz pa poskrbim, da ti Taryn in Grace nič ne naredita, oziroma te varujeta. Pomemben si.«
Ian je pokimal, a ni bil videti povsem zadovoljen. »Ista si kot tvoja sestra.«
Zmrznila sem. »Nisem,« sem izdavila skozi zobe.«

Nenadoma so se kovinska vrata na drugi strani hodnika odprla in ven je stopila Grace. Ko je zagledala Iana, je izvlekla zvezdice, a sem jo zgrabila za zapestje. Morilsko me je pogledala. Zadržala sem njen pogled.
»Potrebujemo ga,« sem zamrmrala. Grace je zgroženo pogledala od Iana in nazaj do mene. Potem je trmasto stisnila ustnice.
»Prav.«

***
hej guys, danes del mal bl zgodi objavlen, ker mal krajši heh. ow ja pa mam vprašanje za vs: *b*Koga shipate?*b* to je sam tko vprašanje, ker me zanima, kaj vi mislte (ofc shipa/ov ne bom spremenila). pa *b*ker stranski karakter vam je najbl všeč?*b* (rečmo, da so glavni junaki tko Ava, Liv, Blake, Grace, pač te ka majo več "screen tima" al kak bi rekla).
lp