Najprej tema. Potem pa glasovi, ki šepečejo okoli mene.
Obraz mi poboža žarek svetlobe. Počasi se začnem prebujati. Moje veke so še težke od spanca, toda vseeno odprem oči.
Osupnem. Zazrem se v očitno mojo spalnico, ki pa je prej dvorana kot spalnica. Stene so opažene s temnim lesom, ki pa se rahlo lesketa, kot da bi bila vanj ujeta magija. Po stenah visijo slike na platnih, tako živih barv in osupljivih prizorov, da kar ne moreš odtegniti pogleda. Po tleh so razgrnjene veličastne preproge, kot da ne bi sodile v svet umrljivih. Na njih se prepletajo geometrijski in cvetlični vzorci, orisi veličastnih magičnih bitij in še in še... Po stebričkih moje postelje se vijejo izrezljane vrtnice in ovijalke.
Od te lepote mi zastane dih. Razgledujem se po prostoru in skušam zaobjeti njegovo veličastnost.
Nenadoma pa mi nekaj pritegne pozornost. Zagledam se v balkonska vrata. Nekaj na njih me tako pritegne, da ne morem ustaviti želje, da bi šla pogledat. Bosih podplatov oddrsam do vrat in jih odprem. Stopim naprej in se znajdem na balkonu, ki odkriva prečudovit pogled. Pred mano se razgrinja mesto, popolnoma zgrajeno iz svetlečega se belega kamna. Prav vsaka stavba je okrašena s freskami in ornamenti iz zlata. Ko končno uspem odtrgati pogled z mesta, se zazrem v neskončne gozdove in travnike. Na levi se v daljavi svetijo pobeljeni vršaci gora, na desni pa se rahlo svetlikajo modrine morja.
"Vidim, da si odkrila naše lepote." Zdrznem se. Nenadoma se spomnim vsega, kar se je dogajalo pred prihodom sem.
Spomnim se Nata. In ta glas je do pičice enak njegovemu. Po hrbtu me spreleti srh.
Obrnem se. Zagledam se v Natove modre oči, ki me nepremično opazujejo. Nezavedno stopim korak nazaj. Pa še enega, dokler s hrbtom ne zadanem kamnite ograje balkona.
Nate se mi približa in se nasmehne. Ta nasmeh pa bi krut, kot sem mislila da bo, temveč je iskren in prijazen.
Kar naenkrat pa se zavem, da je Nate drugačen kot v šoli. Še enkrat ga premerim od glave do pet in nenadoma opazim njegova ušesa. "Tvo- Tvoja ušesa." Zajecljam. "Zašiljena so."
"Mislim, da bi bilo dobro, če stopiva noter. Veliko se imava za pogovoriti." me pozove Nate. 19. februar 2022
Obraz mi poboža žarek svetlobe. Počasi se začnem prebujati. Moje veke so še težke od spanca, toda vseeno odprem oči.
Osupnem. Zazrem se v očitno mojo spalnico, ki pa je prej dvorana kot spalnica. Stene so opažene s temnim lesom, ki pa se rahlo lesketa, kot da bi bila vanj ujeta magija. Po stenah visijo slike na platnih, tako živih barv in osupljivih prizorov, da kar ne moreš odtegniti pogleda. Po tleh so razgrnjene veličastne preproge, kot da ne bi sodile v svet umrljivih. Na njih se prepletajo geometrijski in cvetlični vzorci, orisi veličastnih magičnih bitij in še in še... Po stebričkih moje postelje se vijejo izrezljane vrtnice in ovijalke.
Od te lepote mi zastane dih. Razgledujem se po prostoru in skušam zaobjeti njegovo veličastnost.
Nenadoma pa mi nekaj pritegne pozornost. Zagledam se v balkonska vrata. Nekaj na njih me tako pritegne, da ne morem ustaviti želje, da bi šla pogledat. Bosih podplatov oddrsam do vrat in jih odprem. Stopim naprej in se znajdem na balkonu, ki odkriva prečudovit pogled. Pred mano se razgrinja mesto, popolnoma zgrajeno iz svetlečega se belega kamna. Prav vsaka stavba je okrašena s freskami in ornamenti iz zlata. Ko končno uspem odtrgati pogled z mesta, se zazrem v neskončne gozdove in travnike. Na levi se v daljavi svetijo pobeljeni vršaci gora, na desni pa se rahlo svetlikajo modrine morja.
"Vidim, da si odkrila naše lepote." Zdrznem se. Nenadoma se spomnim vsega, kar se je dogajalo pred prihodom sem.
Spomnim se Nata. In ta glas je do pičice enak njegovemu. Po hrbtu me spreleti srh.
Obrnem se. Zagledam se v Natove modre oči, ki me nepremično opazujejo. Nezavedno stopim korak nazaj. Pa še enega, dokler s hrbtom ne zadanem kamnite ograje balkona.
Nate se mi približa in se nasmehne. Ta nasmeh pa bi krut, kot sem mislila da bo, temveč je iskren in prijazen.
Kar naenkrat pa se zavem, da je Nate drugačen kot v šoli. Še enkrat ga premerim od glave do pet in nenadoma opazim njegova ušesa. "Tvo- Tvoja ušesa." Zajecljam. "Zašiljena so."
"Mislim, da bi bilo dobro, če stopiva noter. Veliko se imava za pogovoriti." me pozove Nate. 19. februar 2022
Moj odgovor:
Idk🤷♀️
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Rabim nasvet
Hejj
Moj bivsi ma rd in pač nevem ce naj mu kj napisem al ne. Pac pred 3 meseci me je pustu ker mu vec nisem bla zanimiva ampak ko sma bla skupi je govoril da me ma rad tocno tako kak sm. Pa pac vedno ko sem ga vprasala ce grema nekam je v zadnjeme momentu rekel da ne more ker majo obiske pa nekej pa se zdej nevem ce so bli to sam izgovori al res. Pa njegov prjatel je reku da me je myb pustu zarad sole in zdej res ne vem kaj naj. Pac js ga mam se vedno ful rada pa pogresam ga. Pls pomagajte:sob:.
Moj bivsi ma rd in pač nevem ce naj mu kj napisem al ne. Pac pred 3 meseci me je pustu ker mu vec nisem bla zanimiva ampak ko sma bla skupi je govoril da me ma rad tocno tako kak sm. Pa pac vedno ko sem ga vprasala ce grema nekam je v zadnjeme momentu rekel da ne more ker majo obiske pa nekej pa se zdej nevem ce so bli to sam izgovori al res. Pa njegov prjatel je reku da me je myb pustu zarad sole in zdej res ne vem kaj naj. Pac js ga mam se vedno ful rada pa pogresam ga. Pls pomagajte:sob:.
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OoOOoooo amari, kok je ta outfit lep:heart_eyes::sparkles::sparkling_heart:
Pa ...
superr zgodba ze komi cakam naslednji del:heart::hugging::kissing_heart:
sem ti že odpisala v komentar na hodniku.
ustrelili?!?!?!??!
uuuuuuu, super je!!!!! lovam:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: