Pisalnica
Najprej tema. Potem pa glasovi, ki šepečejo okoli mene.
Obraz mi poboža žarek svetlobe. Počasi se začnem prebujati. Moje veke so še težke od spanca, toda vseeno odprem oči.
Osupnem. Zazrem se v očitno mojo spalnico, ki pa je prej dvorana kot spalnica. Stene so opažene s temnim lesom, ki pa se rahlo lesketa, kot da bi bila vanj ujeta magija. Po stenah visijo slike na platnih, tako živih barv in osupljivih prizorov, da kar ne moreš odtegniti pogleda. Po tleh so razgrnjene veličastne preproge, kot da ne bi sodile v svet umrljivih. Na njih se prepletajo geometrijski in cvetlični vzorci, orisi veličastnih magičnih bitij in še in še... Po stebričkih moje postelje se vijejo izrezljane vrtnice in ovijalke.
Od te lepote mi zastane dih. Razgledujem se po prostoru in skušam zaobjeti njegovo veličastnost.
Nenadoma pa mi nekaj pritegne pozornost. Zagledam se v balkonska vrata. Nekaj na njih me tako pritegne, da ne morem ustaviti želje, da bi šla pogledat. Bosih podplatov oddrsam do vrat in jih odprem. Stopim naprej in se znajdem na balkonu, ki odkriva prečudovit pogled. Pred mano se razgrinja mesto, popolnoma zgrajeno iz svetlečega se belega kamna. Prav vsaka stavba je okrašena s freskami in ornamenti iz zlata. Ko končno uspem odtrgati pogled z mesta, se zazrem v neskončne gozdove in travnike. Na levi se v daljavi svetijo pobeljeni vršaci gora, na desni pa se rahlo svetlikajo modrine morja.
"Vidim, da si odkrila naše lepote." Zdrznem se. Nenadoma se spomnim vsega, kar se je dogajalo pred prihodom sem.
Spomnim se Nata. In ta glas je do pičice enak njegovemu. Po hrbtu me spreleti srh.
Obrnem se. Zagledam se v Natove modre oči, ki me nepremično opazujejo. Nezavedno stopim korak nazaj. Pa še enega, dokler s hrbtom ne zadanem kamnite ograje balkona.
Nate se mi približa in se nasmehne. Ta nasmeh pa bi krut, kot sem mislila da bo, temveč je iskren in prijazen.
Kar naenkrat pa se zavem, da je Nate drugačen kot v šoli. Še enkrat ga premerim od glave do pet in nenadoma opazim njegova ušesa. "Tvo- Tvoja ušesa." Zajecljam. "Zašiljena so."
"Mislim, da bi bilo dobro, če stopiva noter. Veliko se imava za pogovoriti." me pozove Nate. 19. februar 2022
Obraz mi poboža žarek svetlobe. Počasi se začnem prebujati. Moje veke so še težke od spanca, toda vseeno odprem oči.
Osupnem. Zazrem se v očitno mojo spalnico, ki pa je prej dvorana kot spalnica. Stene so opažene s temnim lesom, ki pa se rahlo lesketa, kot da bi bila vanj ujeta magija. Po stenah visijo slike na platnih, tako živih barv in osupljivih prizorov, da kar ne moreš odtegniti pogleda. Po tleh so razgrnjene veličastne preproge, kot da ne bi sodile v svet umrljivih. Na njih se prepletajo geometrijski in cvetlični vzorci, orisi veličastnih magičnih bitij in še in še... Po stebričkih moje postelje se vijejo izrezljane vrtnice in ovijalke.
Od te lepote mi zastane dih. Razgledujem se po prostoru in skušam zaobjeti njegovo veličastnost.
Nenadoma pa mi nekaj pritegne pozornost. Zagledam se v balkonska vrata. Nekaj na njih me tako pritegne, da ne morem ustaviti želje, da bi šla pogledat. Bosih podplatov oddrsam do vrat in jih odprem. Stopim naprej in se znajdem na balkonu, ki odkriva prečudovit pogled. Pred mano se razgrinja mesto, popolnoma zgrajeno iz svetlečega se belega kamna. Prav vsaka stavba je okrašena s freskami in ornamenti iz zlata. Ko končno uspem odtrgati pogled z mesta, se zazrem v neskončne gozdove in travnike. Na levi se v daljavi svetijo pobeljeni vršaci gora, na desni pa se rahlo svetlikajo modrine morja.
"Vidim, da si odkrila naše lepote." Zdrznem se. Nenadoma se spomnim vsega, kar se je dogajalo pred prihodom sem.
Spomnim se Nata. In ta glas je do pičice enak njegovemu. Po hrbtu me spreleti srh.
Obrnem se. Zagledam se v Natove modre oči, ki me nepremično opazujejo. Nezavedno stopim korak nazaj. Pa še enega, dokler s hrbtom ne zadanem kamnite ograje balkona.
Nate se mi približa in se nasmehne. Ta nasmeh pa bi krut, kot sem mislila da bo, temveč je iskren in prijazen.
Kar naenkrat pa se zavem, da je Nate drugačen kot v šoli. Še enkrat ga premerim od glave do pet in nenadoma opazim njegova ušesa. "Tvo- Tvoja ušesa." Zajecljam. "Zašiljena so."
"Mislim, da bi bilo dobro, če stopiva noter. Veliko se imava za pogovoriti." me pozove Nate. 19. februar 2022
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)
