Pisalnica
*b*UVOD*b*
Iz dneva v dan se smilim sama sebi. Grozno se počutim. Najprej mama, sedaj oče. Sledi sestra. Ne vem kaj se dogaja. Želim izvedeti vir skrivnostnih smrti mojih ljubljenih. Imam le še sestro. Mlajšo, ki me razume bolje kot kdor koli na tem svetu.
Od njenega desetega leta skrbim zanjo. Poznala je starše. In to še predobro. Mama je umrla, ko jih je imela sedem, oče pa pri devetih.
Skupaj živiva v majhnem stanovanju zunaj mesta Los Angeles. Sem njena zakonita zastopnica. Dva tedna po mojem osemnajstem rojstnem dnevu je umrl zadnji najin ožji družinski član, oče.
Do zdaj se je vse spremenilo v eno samo iskrico upanja, ki še tli v meni ko čakam na avtobusu. Napotena sem na fakulteto. Študiram umetnost. Vsi na šoli govorijo, da imam smisel za umetnost in da sem tako rekoč 'vrelec idej'.
A te ideje. Večinoma so mračne. Lepo rišem. A mračno. Rišem črne vrtnice, ki jim odpadajo cvetovi črni kot oglje. Slikam mostove, reke, ki se prelivajo v mračno morje.
V življenju ne najdem niti kančka veselja. Iščem upanje, ki bi prineslo veselje in radost do mojega srca in življenja. A, nikoli ne najdem te iskrice sreče, ki je vrela v meni, ko sta živela oče in mama.
»Dash! Kje si ti? Tako dolgo te že iščem! Skoraj se začne pouk!« za sabo zaslišim znan glas moje prijateljice Zoe.
»Oprosti. Avtobus je zamujal,« ji odvrnem z ledenim izrazom na obrazu, ki ga vedno nosim sabo.
»Spet tema? No pohiti, zamudili bova!«
Hej!
To je moja nova zgodba. Upam, da vam je všeč. Objavljala jo bom tudi na wattpadu. Če koga zanima je moj profil:
DestinyBella9
Lp,
Lexi7
Iz dneva v dan se smilim sama sebi. Grozno se počutim. Najprej mama, sedaj oče. Sledi sestra. Ne vem kaj se dogaja. Želim izvedeti vir skrivnostnih smrti mojih ljubljenih. Imam le še sestro. Mlajšo, ki me razume bolje kot kdor koli na tem svetu.
Od njenega desetega leta skrbim zanjo. Poznala je starše. In to še predobro. Mama je umrla, ko jih je imela sedem, oče pa pri devetih.
Skupaj živiva v majhnem stanovanju zunaj mesta Los Angeles. Sem njena zakonita zastopnica. Dva tedna po mojem osemnajstem rojstnem dnevu je umrl zadnji najin ožji družinski član, oče.
Do zdaj se je vse spremenilo v eno samo iskrico upanja, ki še tli v meni ko čakam na avtobusu. Napotena sem na fakulteto. Študiram umetnost. Vsi na šoli govorijo, da imam smisel za umetnost in da sem tako rekoč 'vrelec idej'.
A te ideje. Večinoma so mračne. Lepo rišem. A mračno. Rišem črne vrtnice, ki jim odpadajo cvetovi črni kot oglje. Slikam mostove, reke, ki se prelivajo v mračno morje.
V življenju ne najdem niti kančka veselja. Iščem upanje, ki bi prineslo veselje in radost do mojega srca in življenja. A, nikoli ne najdem te iskrice sreče, ki je vrela v meni, ko sta živela oče in mama.
»Dash! Kje si ti? Tako dolgo te že iščem! Skoraj se začne pouk!« za sabo zaslišim znan glas moje prijateljice Zoe.
»Oprosti. Avtobus je zamujal,« ji odvrnem z ledenim izrazom na obrazu, ki ga vedno nosim sabo.
»Spet tema? No pohiti, zamudili bova!«
Hej!
To je moja nova zgodba. Upam, da vam je všeč. Objavljala jo bom tudi na wattpadu. Če koga zanima je moj profil:
DestinyBella9
Lp,
Lexi7
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zanimiva zgodba.:open_mouth:
1
Moj odgovor:
rožica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
vse je slabo
Torej mam problem s staršema. Torej zame bi vsi rekl da sm ful srecna v zviljenu da mam ful fajne starse in da smo taka vesela družina. Ampak temu ni čist tko. Sj ne rečem kdaj se mamo res res fajn in takrt sm zlo srečna kdaj pa je vse slabo da mi gre cel dan na jok in zvečer se zjokam v pojstli. Torej mami včasih pije. Ima obdobje ko ne in takrat je super. Zdaj pa je spet obdobje ko skriva pijačo po sstanovanju in jaz sm že dost stara da vem kdaj je kaj pila ker se ji vidi po obnašanju. Sj ni grozno pijana mi pa to čisto nič ni všeč. Tud za očijem se vse večkrat kregata. Zdj je oči že 3 dni čist hladen in žalosten. Oba hočta to pred mano mal skrit ampak jima gre očitno bl slabo. Zdj je pa še oči najdu nek vin nekje skrit in je katastrofa. Prov otročja sta že. Recimo mami zameri in gre v sobo in ati skuha kosil in ona pol tega ne je in mi gre nasleden dan govort dda kaj zj on misl da je k je skuhal ta kosil. Pol mi zvecer ati rece bom naredu neki drudzga da ne bo presimpl da nav problemov in ja. In pač najbl slabo je to da je v hiši tok slb vibe da mi gre cel čs na jok. Vedno k se pogovarjata mi srce nabija da bo en znoru. Vem da se tud od drugih starši kregajo ampak vsi k jih js pozanm majo vsaj enga brata al pa sestro in to je pol mal lažje. Js sm pa edinka. PA še mami ma neke zdravstven težave in me je strah da ni kj narobe. Kaj nj ?? A nej se vmešam all nj rajš vse pustim prmir? A se še komu kj takega dgaja?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(311)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Sam tak likam!!!!:kissing_heart::heart_eyes::blush::wink::innocent::grin::relaxed:
Lp, ...
