Vsake počitnice gremo z družino do naših sorodnikov. Ko sem bila še majhna mi to ni bilo všeč, saj se nikoli nisem razumela z sorodniki, toda ko odraščam ugotavljam, da mogoče sploh niso tako slabi.

*b*26.10.2024*b*

"Olivia, Luke! Pridita že dol!" naju je klicala mama. Vzela sem svoje kovčke in se odpravila do avta. Ko smo se končno vsi zbrali v avtu, sem ugotovila, da sem pozabila telefon. Tekla sem ga iskati in na poti našla svoje slušalke, maskaro, glavnik, gumico za lase, in še par stvari. "Oh, to sem iskala!". Po vsem iskanjem telefonov, ur in slušalk smo se končno odpeljali. Na poti sem poslušala glasbo. Peljali smo se dve uri, saj je bila na cesti gneča. Glasba se mi je ustavila in zapiskal mi je telefon. Pisalo je: *i*Hej! Mojega očeta že zanima, koliko še imate do nas.-neznana številka*i* Očetu sem pokazala sporočilo, a preden je lahko odgovoril "Shrani si številko! Saj veš kaj sem ti rekla, daj jim možnost!" ga je prekinila mama. "Ja ja, koliko dni bomo tam?" sem vprašala. "Cele počitnice!" je veselo rekla mama. "Ok.. in koliko dni trajajo te počitnice?" sem v dvomu uprašala. "En teden in trije dnevi!" je odgovorila. *i*No mogoče ne bo *b*tako*b* slabo?*i* Ko smo končno prispeli so pred hišo že stali vsi - Isabella, Elanor in Finn-. Stopila sem ven iz avta in se sprehodila do njih. "Živijo!" je rekla Isabella. "Hej" sem odgovorila. Potem smo se vsi pozdravljali, in končno stopili v hišo. "Pridi, greva gor" je rekla Isabella -skrajšano; Bella-. Sledila sem ji v njeno sobo in bila je zelo spremenjena od zadnjič ko sem jo videla. "Ali si spremenila sobo?" sem vprašala. Odgovorila je"Ja, ti je všeč?". Prikimala sem. Usedla se je na posteljo, jaz pa na tla. Malo sva se pogovarjale in umes sem se kar nekaj smejala. No ni najhujša! Potem so naju klicali jesti. Ker se je to vse dogajalo oktobra je bila cela hiša pripravljena za noč čarovnic, zunaj je deževalo in tudi hrana je bila okrašena.




Tale del je kratek!

Ja blog bom nadaljevala!



Someonehappy:two_hearts: