Del 1: Z LJUBEZNIJO, ABIGAIL

Abigail, ki so jo vsi klicali Abby :two_hearts:, je bila štirinajstletna deklica z velikimi sanjami in še večjimi skrivnostmi. Doma ni bilo vedno lahko. Njen oče je bil zelo strog :neutral_face:, mama pa prav tako – vedno sta želela vedeti, kje je, s kom je in kdaj se vrne. Poleg tega je imela še mlajšega brata Sama 🤪, ki jo je rad dražil, in mlajšo sestro Lizo :girl:, ki je opazila čisto vse.

Ampak v šoli … tam je bilo drugače. Tam je bil Trevor.

Trevor je bil njen sošolec, star štirinajst let, z razmršenimi lasmi in toplim nasmehom, ki je Abby vedno znova spravil v zadrego. Bil je prijazen do vseh, a z njo je bil še posebej pozoren. Vedno je našel razlog, da je sedel blizu nje ali jo vprašal za pomoč pri nalogi – tudi ko je očitno ni potreboval. :wink:

Nekega dne po matematiki jo je dohitel na hodniku.

»Hej, Abby ,« je rekel in se naslonil na omarice. »A mi lahko še enkrat razložiš tisto nalogo? Mislim, da bolje razumem, ko mi ti razlagaš.«

Abby je začutila, kako ji lica gorijo. :fire: »Trevor, saj si jo pravilno rešil,« je rekla tiho.

»Mogoče,« se je nasmehnil. »Ampak rad imam, ko mi pomagaš. In rad izgovorim tvoje ime … Abby.« :smile:

Srce ji je poskočilo. :heartbeat:

Ko sta hodila proti izhodu, se je rahlo dotaknil njene roke. »Greš danes peš domov? Lahko te pospremim.«

Abby je takoj pomislila na očeta. Če bi ju videl skupaj … :flushed: »Ne vem …«

»Samo kot prijatelj,« je dodal s hudomušnim nasmehom. »Za zdaj.« :wink:

Beseda za zdaj ji je odmevala v glavi ves dan.

Zvečer pri večerji je bila nenavadno tiha. Liza jo je sumničavo pogledala. :eyes:
»Abbyyy,« je zapela. »Zakaj se smehljaš telefonu? A ti kdo piše?«

Sam je dodal: »Stavim, da je kak fant!« :joy:

Oče je dvignil pogled. »Kakšen fant?« :neutral_face:

Abby je hitro pospravila telefon. »Noben, res! Samo sošolec.«

Mama jo je opazovala nekoliko predolgo. »Abby, veš, da si še mlada. Šola je na prvem mestu.«

»Vem,« je tiho rekla, čeprav ji je srce spet poskočilo, ko je pomislila na sporočilo, ki jo je čakalo.

Kasneje v sobi je odprla telefon. :iphone::sparkles:

Trevor:
Noč Abigail :crescent_moon: Samo da veš … posebna si zame. Se vidiva jutri?

Abby je obstala. Nihče ji še ni nikoli napisal česa takega. Počasi je odtipkala:

Lahko noč :blush: Se vidiva.

Legla je v posteljo in strmela v strop. Poletje se je bližalo, čustva pa so postajala vse močnejša. A vedela je, da z njenimi strogimi starši stvari ne bodo preproste.

Ali bo Trevor res samo »prijatelj«?
In kaj se bo zgodilo, ko oče izve? :cold_sweat:

To je bil šele začetek … :dizzy: