Življenje raziskovalca 5.del
3
V TEM DELU SE BODO POLJUBLJALI.
.............................................................................Ko sem se zjutraj zbudila Filipa ni bilo v sobi. Nekdo je potrkal. Zakaj Filip nikoli ne vzame ključev. Odprla sem vrata.
"Dobro jutro Ema" je vzkliknil moj sošolec Mark. "Tako si lepa in in..."
"Me želiš povabiti ne jesenski ples?" sem ga vprašala. Pokimal je.
"Še nekaj je. Že nekaj časa ti sledim. Veš, da sva že od vrtca vedno v istem razredu in in in po 15 letih je to verjetno dovolj, da te vprašam ali bi bila skupaj?" je vprašal z najlepšim glasom kar sem jih slišala.
"Mark jaz, jaz moram premisliti. Povem pa ti čez devet dni, prav?" sem rekla upajoč, da se bo strinjal.
"Prav, verjetno bi ti moral dati čas za premislek in za Lukata. Ampak to bo čez..." in je začel računati. "To bo v nedeljo. Kako pa mi boš povedala?"
"Po telefonu" in sem ga dodala na Snapchat. "In glede tega z Lukatom, med nama ni nič. Le prijatelja sva." Njegove ustnice so se približale mojim. Ta poljub bi še trajal in trajal, če ne bi Zala odprla vrat. Hitro jih je zaprla.
"Pridi na čaj in piškote. Greva na teraso," sem dejala.
"Prijatelja, prijatelja! Nenehno se slini okoli tebe, v isti sobi je kot ti, ti pa rečeš, da je le prijatelj!" je bruhalo iz njega. Ogorčena sem ga pospremila iz sobe in za njim zaloputnila z vrati.
Kmalu za tem je v sobo prišla učiteljica in cela naša klapa. Učiteljica nam je povedala kaj lahko počnemo in česa ne.
Ko smo prišli do Mie je Filip začel spraševati: "Kaj si načrtovala za danes?"
"V knjižnico gremo, popoldne pa še zadnjič na otok," je rekla Mia.
"Res je. Jutri itak pakiramo," je zavzdihnila Zala.
"Mia na katero šolo pa hodiš?" je zanimalo Filipa.
"No, veste zakaj se moja mama in vaša učiteljica ves čas pogovarjata? No šla bom na vašo šolo!" je rekla Mia in takrat se je Filip onesvestil. Mia je stopila do njega in svoje ustnice pritisnila na njegove. Ta poljub je trajal dokler se Filip ni zbudil.
Šli smo v knjižnico in ugotovili, da je Dragotin Ahčan zločinec. Razstrelil je mesto.
Dopoldne se je hitro prevesilo v popoldne in že smo bili na otoku. Na otoku smo končali raziskave. Tedaj pa je Filip vzkliknil: "Imam idejo. Mia in jaz greva kampirat na otok!"
MED TEM PRI DRAGOTINU AHČANU.
"Sine odločil sem se. Spet nama je zmanjkalo zalog. Ti pa vzemi šolsko največjo znamenitost. Ne bodo naju povezali. To potebujeva, ker je prekleta."
UPAM, DA VAM JE BIL TA DEL VŠEČ. ČE VAM JE BIL RES VŠEČ PRITISNITE :heart: ALI NAPIŠITE :thought_balloon:
.............................................................................Ko sem se zjutraj zbudila Filipa ni bilo v sobi. Nekdo je potrkal. Zakaj Filip nikoli ne vzame ključev. Odprla sem vrata.
"Dobro jutro Ema" je vzkliknil moj sošolec Mark. "Tako si lepa in in..."
"Me želiš povabiti ne jesenski ples?" sem ga vprašala. Pokimal je.
"Še nekaj je. Že nekaj časa ti sledim. Veš, da sva že od vrtca vedno v istem razredu in in in po 15 letih je to verjetno dovolj, da te vprašam ali bi bila skupaj?" je vprašal z najlepšim glasom kar sem jih slišala.
"Mark jaz, jaz moram premisliti. Povem pa ti čez devet dni, prav?" sem rekla upajoč, da se bo strinjal.
"Prav, verjetno bi ti moral dati čas za premislek in za Lukata. Ampak to bo čez..." in je začel računati. "To bo v nedeljo. Kako pa mi boš povedala?"
"Po telefonu" in sem ga dodala na Snapchat. "In glede tega z Lukatom, med nama ni nič. Le prijatelja sva." Njegove ustnice so se približale mojim. Ta poljub bi še trajal in trajal, če ne bi Zala odprla vrat. Hitro jih je zaprla.
"Pridi na čaj in piškote. Greva na teraso," sem dejala.
"Prijatelja, prijatelja! Nenehno se slini okoli tebe, v isti sobi je kot ti, ti pa rečeš, da je le prijatelj!" je bruhalo iz njega. Ogorčena sem ga pospremila iz sobe in za njim zaloputnila z vrati.
Kmalu za tem je v sobo prišla učiteljica in cela naša klapa. Učiteljica nam je povedala kaj lahko počnemo in česa ne.
Ko smo prišli do Mie je Filip začel spraševati: "Kaj si načrtovala za danes?"
"V knjižnico gremo, popoldne pa še zadnjič na otok," je rekla Mia.
"Res je. Jutri itak pakiramo," je zavzdihnila Zala.
"Mia na katero šolo pa hodiš?" je zanimalo Filipa.
"No, veste zakaj se moja mama in vaša učiteljica ves čas pogovarjata? No šla bom na vašo šolo!" je rekla Mia in takrat se je Filip onesvestil. Mia je stopila do njega in svoje ustnice pritisnila na njegove. Ta poljub je trajal dokler se Filip ni zbudil.
Šli smo v knjižnico in ugotovili, da je Dragotin Ahčan zločinec. Razstrelil je mesto.
Dopoldne se je hitro prevesilo v popoldne in že smo bili na otoku. Na otoku smo končali raziskave. Tedaj pa je Filip vzkliknil: "Imam idejo. Mia in jaz greva kampirat na otok!"
MED TEM PRI DRAGOTINU AHČANU.
"Sine odločil sem se. Spet nama je zmanjkalo zalog. Ti pa vzemi šolsko največjo znamenitost. Ne bodo naju povezali. To potebujeva, ker je prekleta."
UPAM, DA VAM JE BIL TA DEL VŠEČ. ČE VAM JE BIL RES VŠEČ PRITISNITE :heart: ALI NAPIŠITE :thought_balloon:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pa če želite kakšno ime predlagat ali osebo ali dogodek ste vabljeni. Le napišite :thought_balloon:.
In hvala vsem, ki boste in ste :heart: mojo zgodbo.
Prosim povejte kaj vam je bilo všeč in če bi kaj spremenili.
In hvala vsem, ki boste in ste :heart: mojo zgodbo.
Prosim povejte kaj vam je bilo všeč in če bi kaj spremenili.
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hvala vsem, ki berete mojo zgodbo in najverjetneje bo le štirinajst delov. Sedaj bo zgodba začela biti zanimiva.
0
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Energija
Ojla,
upam, da mi boste lahko pomagali.
Že nekaj časa se mi dogaja, da se počutim brez energije in ne vem, kaj naj naredim. Kot, da energije ne dobim, ampak želodec pa imam poln. To je kar težko opisati, na primer težje prehodim dolge poti, se mi kar vleče. Čudno mi je tudi to, da hitro postanem lačna (npr. 3 ure po obroku), ampak v sebi še zmeraj čutim, kot da še imam hrano v sebi (od prej).
Hvala za pomoč <33
upam, da mi boste lahko pomagali.
Že nekaj časa se mi dogaja, da se počutim brez energije in ne vem, kaj naj naredim. Kot, da energije ne dobim, ampak želodec pa imam poln. To je kar težko opisati, na primer težje prehodim dolge poti, se mi kar vleče. Čudno mi je tudi to, da hitro postanem lačna (npr. 3 ure po obroku), ampak v sebi še zmeraj čutim, kot da še imam hrano v sebi (od prej).
Hvala za pomoč <33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
OMG HAPPYYY, KOK DOBRR FUL SM HEPI ZATEEE:heart_eyes::heart::heart::heart::heart:
a ...