UGRABITEV IN... NOŽ
Tia je pogledala svojega sivega zmajčka, ki je zdaj lovil svoj rep, nato pa fantu podala roko. Pomagal ji je vstati, nato pa sta oba spet pogledala zmaja. »Kako mu bo ime?« je kar naenkrat vprašal Natsu »Mislim… ime mora imeti, a ne? No, res ne vem… Nisem od tukaj.« Tia ga je postrani pogledala: »Mislila sem, da so tudi tebe zaklenili po napadu šole…?« »Kakšne šole? Kakšen napad?« jo je malo presenečeno vprašal. »Nezavesten sem bil in, ko sem se zbudil, si bila ti tukaj.« »Mhmm…« Tia ni bila več osredotočena na to, kaj govori. Gledala je malega zmajčka, ki je spet lovil svoj rep… lušten je bil. »Onix.« se je kar naenkrat odločila. »Oprosti, kaj?« se je zdrznil Natsu. »Zmajčku bo ime Onix.« je ponovila Tia »Zakaj pa?« »Nimam pojma. Ime mi je kar prišlo na misel… še sama nisem prepričana, zakaj.« Fant je le nagnil glavo vstran in prikimal. Tia se je usedla na tla kletke in se poskušala nasloniti na rešetke. »AU! To trese!« je zakričala, ko se je dotaknila rešetk. »Mislim, da ne moreva zbežati od tod…« je še dodala.
Čez nekaj ur nadležne vožnje in božanja svojih živalic je cesta postala bolj gladka in v daljavi se je videlo veliko hiš. Tia se je začenjala zavedati, kako se počutijo živali v kletkah, ki jih pred predajo v živalski vrt razkazujejo kot trofeje. Vse bližje in bližje so bili hišam in ulicam in vse več ljudi je začelo začudeno gledati proti vozovom, ki se peljejo v njihovo mesto.
Čez nekaj minut so se vozovi ustavili na velikem trgu sredi mesta. Okoli njih se je zbrala velika množica ljudi; vojaki, ki jih prej ni bilo, in pa tisti čudni ljudje v črnih oblačilih. Izstopali so iz vozov, nekateri pa so prišli v koloni, ki se je vila do velike stavbe kjer je bilo očitno njihovo zatočišče. Vsako minuto jih je bilo več in kmalu je bil cel trg in tudi okna polna radovednih prebivalcev, ki so gledali vozove s kletkami. Nenadoma se je na stropu kletke, v kateri sta bila Tia in Natsu, zaslišal glasen »bamf!« Na kletko je namreč skočil tisti, ki je prej onesvestil Tio: Matt de Carlo. Na glas je spregovoril: »Ljudje! Meščani! Opazujte in glejte te otroke!« z nogo je še enkrat udaril, da se je kletka stresla. »NJIM« je nato rekel posmehljivo »prav njim je bilo prerokovano, da nas bodo uničili! A zdaj so v kletki!« nekateri meščani so se privoščljivo zasmejali, drugi pa so zaskrbljeno gledali možakarja. Tii so v obupu brneli možgani, ki so iskali rešitev, kako priti ven. Spomnila se je tistega dneva pred dvema letoma, ko je uporabila lok. Pogledala je v svojo torbico in tam jo je še vedno čakala njena verižica. Zakaj nisem loka uporabila proti Mattu? In kako, da mama ni nikoli izvedela za orožje če ima isto verižico? Je pomislila nato pa še zamrmrala: »Pa da vidimo, kaj vse to zmore.«. Potegnila je verižico iz torbice in nekako je vedela kaj narediti. Osredotočila se je na spomin, ko je oče imel v rokah nož. Roko z verižico je stegnila predse in spraznila misli. Čez trenutek je v rokah začutila mehek ročaj kratkega noža, ki je bil popolnoma prilagojen njeni dlani. Natsu je iz ust spustil le tih »kaaaaj?« »Potem razložim!« je na hitro odgovorila Tia. Dobila je zamisel. Z nožem je udarila po rešetkah in pričakovala, da jih bo vsaj toliko poškodovala, da bo dovolj za pobeg, saj je bil nož res oster in vroč, kot, da so ga kovači komaj potegnili iz ognja. Nož jo je razočaral. Niti praske ni bilo, le vaščani so se glasneje zasmejali in Tio so zabolela ušesa zaradi neprijetnega zvoka. Podobno je bilo zvoku vilice, ki strga po krožniku, ampak veliko glasneje. Ja, zelo neprijetno. V Tii se je nabrala jeza. Nož je vrgla na tla. S konico je zadel ob lesen pod in naredil majhen blisk vijolične svetlobe. Takrat se je Natsu zdrznil. »Tia! A sploh veš kakšno orožje imaš v rokah?!« je presenečeno izdavil »Iskreno?! Ne!« je še vedno jezno odgovorila Tia. »Hmpf… Kako naj razložim… Nisem ravno velik poznavalec orožja, ampak ta nož mi je znan. To je Iunae lumen. Prevedeno kot Lunina luč, senca ali mesečina. Ima več pomenov, kot ima tvoje orožje več namenov. Nekateri mu celo rečejo Tempus scarifatio kar pomeni Časovni zarez. Tako mu pravijo, ker stara legenda pravi, da lahko potuješ skozi čas in prostor.« Tia je ostala brez besed. »Več, kar bi nama pomagalo, na žalost ne vem« je še dodal. Tii je prilezla luč majhnega upanja v oči. »Če je legenda resnična, bi nama prišla prav.« je rekla. Meščani na srečo niso slišali njunega pogovora, saj so bili osredotočeni na Matta. Vsi,… razen ene ženske ovite v haljo. Izgledala je kot prerokinja. Ženica je privabila Tiin pogled in v glavi je slišala njen glas, ki se je skladal s premikanjem ženičinih ustnic: /Rešita se! Mučili vaju bodo!/ nato je s prstom pokazala na majhno hiško na robu mesta: /Tam!/. Tii se je zdelo vse to čudno in nekako ni hotela ubogati ženske, saj je mislila, da gre za past. Nato pa je začutila ugriz na nogi. »Au!« Pogledala je k nogi in videla malega Onixa, ki jo je za pozornost grizel v nogo. Pogledal jo je s svojimi prelepimi očmi in prikimal z glavo, kot bi vedel in razumel pogovor med Tio in ženico. »No, pa dajmo!« je še rekla. »A znaš?« je dvomljivo vprašal Natsu. »Nisem prepričana, ampak vredno je poskusiti.« Osredotočila se je na hiško, na katero je prej pokazala ženica. Pobrala je nož, ga spet dvignila predse in na misel so ji prišle neznane besede Locus*, Tempus in Luna. Kar ponavljale so se v njeni glavi. Na rami je začutila Natsujevo roko in Onix se je oklepal njene noge. Spet se je osredotočila na besede in jih izgovorila… najprej tiho in nesigurno, nato glasneje in odločno: »Locus, Tempus, Luna!«… in so izginili.
-----------------------------------------------
*Prostor / lokacija
(latinsko)
Olleh!
Zdaj pa vem, da si prebral/a do tukaj! Ress ti hvala!
Tukaj je 10 zadnjih delov:
12. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/12
11. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/11
10. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/10
9. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/9
8. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/8
7. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/7
6. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/6
5. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/5
4. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/4
3. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/3
Ne bom vam težila z lajki ampak če ste uživali v branju bi bila vesela kakšnega lajka in komentarja!:innocent: Če želite se lahko tudi naročite name:heart:
RES RES RES mi VSAKIČ polepšate dan z komentarji <3
LYSM vse tipice in človečki, ki se vam da tole prebrat:heart_eyes::kissing_heart:
Lp, vaša *Galaxy Ginny*:heartpulse::purple_heart::ghost:
Tia je pogledala svojega sivega zmajčka, ki je zdaj lovil svoj rep, nato pa fantu podala roko. Pomagal ji je vstati, nato pa sta oba spet pogledala zmaja. »Kako mu bo ime?« je kar naenkrat vprašal Natsu »Mislim… ime mora imeti, a ne? No, res ne vem… Nisem od tukaj.« Tia ga je postrani pogledala: »Mislila sem, da so tudi tebe zaklenili po napadu šole…?« »Kakšne šole? Kakšen napad?« jo je malo presenečeno vprašal. »Nezavesten sem bil in, ko sem se zbudil, si bila ti tukaj.« »Mhmm…« Tia ni bila več osredotočena na to, kaj govori. Gledala je malega zmajčka, ki je spet lovil svoj rep… lušten je bil. »Onix.« se je kar naenkrat odločila. »Oprosti, kaj?« se je zdrznil Natsu. »Zmajčku bo ime Onix.« je ponovila Tia »Zakaj pa?« »Nimam pojma. Ime mi je kar prišlo na misel… še sama nisem prepričana, zakaj.« Fant je le nagnil glavo vstran in prikimal. Tia se je usedla na tla kletke in se poskušala nasloniti na rešetke. »AU! To trese!« je zakričala, ko se je dotaknila rešetk. »Mislim, da ne moreva zbežati od tod…« je še dodala.
Čez nekaj ur nadležne vožnje in božanja svojih živalic je cesta postala bolj gladka in v daljavi se je videlo veliko hiš. Tia se je začenjala zavedati, kako se počutijo živali v kletkah, ki jih pred predajo v živalski vrt razkazujejo kot trofeje. Vse bližje in bližje so bili hišam in ulicam in vse več ljudi je začelo začudeno gledati proti vozovom, ki se peljejo v njihovo mesto.
Čez nekaj minut so se vozovi ustavili na velikem trgu sredi mesta. Okoli njih se je zbrala velika množica ljudi; vojaki, ki jih prej ni bilo, in pa tisti čudni ljudje v črnih oblačilih. Izstopali so iz vozov, nekateri pa so prišli v koloni, ki se je vila do velike stavbe kjer je bilo očitno njihovo zatočišče. Vsako minuto jih je bilo več in kmalu je bil cel trg in tudi okna polna radovednih prebivalcev, ki so gledali vozove s kletkami. Nenadoma se je na stropu kletke, v kateri sta bila Tia in Natsu, zaslišal glasen »bamf!« Na kletko je namreč skočil tisti, ki je prej onesvestil Tio: Matt de Carlo. Na glas je spregovoril: »Ljudje! Meščani! Opazujte in glejte te otroke!« z nogo je še enkrat udaril, da se je kletka stresla. »NJIM« je nato rekel posmehljivo »prav njim je bilo prerokovano, da nas bodo uničili! A zdaj so v kletki!« nekateri meščani so se privoščljivo zasmejali, drugi pa so zaskrbljeno gledali možakarja. Tii so v obupu brneli možgani, ki so iskali rešitev, kako priti ven. Spomnila se je tistega dneva pred dvema letoma, ko je uporabila lok. Pogledala je v svojo torbico in tam jo je še vedno čakala njena verižica. Zakaj nisem loka uporabila proti Mattu? In kako, da mama ni nikoli izvedela za orožje če ima isto verižico? Je pomislila nato pa še zamrmrala: »Pa da vidimo, kaj vse to zmore.«. Potegnila je verižico iz torbice in nekako je vedela kaj narediti. Osredotočila se je na spomin, ko je oče imel v rokah nož. Roko z verižico je stegnila predse in spraznila misli. Čez trenutek je v rokah začutila mehek ročaj kratkega noža, ki je bil popolnoma prilagojen njeni dlani. Natsu je iz ust spustil le tih »kaaaaj?« »Potem razložim!« je na hitro odgovorila Tia. Dobila je zamisel. Z nožem je udarila po rešetkah in pričakovala, da jih bo vsaj toliko poškodovala, da bo dovolj za pobeg, saj je bil nož res oster in vroč, kot, da so ga kovači komaj potegnili iz ognja. Nož jo je razočaral. Niti praske ni bilo, le vaščani so se glasneje zasmejali in Tio so zabolela ušesa zaradi neprijetnega zvoka. Podobno je bilo zvoku vilice, ki strga po krožniku, ampak veliko glasneje. Ja, zelo neprijetno. V Tii se je nabrala jeza. Nož je vrgla na tla. S konico je zadel ob lesen pod in naredil majhen blisk vijolične svetlobe. Takrat se je Natsu zdrznil. »Tia! A sploh veš kakšno orožje imaš v rokah?!« je presenečeno izdavil »Iskreno?! Ne!« je še vedno jezno odgovorila Tia. »Hmpf… Kako naj razložim… Nisem ravno velik poznavalec orožja, ampak ta nož mi je znan. To je Iunae lumen. Prevedeno kot Lunina luč, senca ali mesečina. Ima več pomenov, kot ima tvoje orožje več namenov. Nekateri mu celo rečejo Tempus scarifatio kar pomeni Časovni zarez. Tako mu pravijo, ker stara legenda pravi, da lahko potuješ skozi čas in prostor.« Tia je ostala brez besed. »Več, kar bi nama pomagalo, na žalost ne vem« je še dodal. Tii je prilezla luč majhnega upanja v oči. »Če je legenda resnična, bi nama prišla prav.« je rekla. Meščani na srečo niso slišali njunega pogovora, saj so bili osredotočeni na Matta. Vsi,… razen ene ženske ovite v haljo. Izgledala je kot prerokinja. Ženica je privabila Tiin pogled in v glavi je slišala njen glas, ki se je skladal s premikanjem ženičinih ustnic: /Rešita se! Mučili vaju bodo!/ nato je s prstom pokazala na majhno hiško na robu mesta: /Tam!/. Tii se je zdelo vse to čudno in nekako ni hotela ubogati ženske, saj je mislila, da gre za past. Nato pa je začutila ugriz na nogi. »Au!« Pogledala je k nogi in videla malega Onixa, ki jo je za pozornost grizel v nogo. Pogledal jo je s svojimi prelepimi očmi in prikimal z glavo, kot bi vedel in razumel pogovor med Tio in ženico. »No, pa dajmo!« je še rekla. »A znaš?« je dvomljivo vprašal Natsu. »Nisem prepričana, ampak vredno je poskusiti.« Osredotočila se je na hiško, na katero je prej pokazala ženica. Pobrala je nož, ga spet dvignila predse in na misel so ji prišle neznane besede Locus*, Tempus in Luna. Kar ponavljale so se v njeni glavi. Na rami je začutila Natsujevo roko in Onix se je oklepal njene noge. Spet se je osredotočila na besede in jih izgovorila… najprej tiho in nesigurno, nato glasneje in odločno: »Locus, Tempus, Luna!«… in so izginili.
-----------------------------------------------
*Prostor / lokacija
(latinsko)
Olleh!
Zdaj pa vem, da si prebral/a do tukaj! Ress ti hvala!
Tukaj je 10 zadnjih delov:
12. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/12
11. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/11
10. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/10
9. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/9
8. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/8
7. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/7
6. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/6
5. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/5
4. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/4
3. : https://www.pil.si/pisalnica/objava/zmajska-ljubezen/3
Ne bom vam težila z lajki ampak če ste uživali v branju bi bila vesela kakšnega lajka in komentarja!:innocent: Če želite se lahko tudi naročite name:heart:
RES RES RES mi VSAKIČ polepšate dan z komentarji <3
LYSM vse tipice in človečki, ki se vam da tole prebrat:heart_eyes::kissing_heart:
Lp, vaša *Galaxy Ginny*:heartpulse::purple_heart::ghost:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Jeejj. Super je (ampak to že veš). Ne vem zakaj se vakič trudim s komentarji ko pa vedno povem eno in isto. Se bom raje izrazila z emojiji🤩🤩:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:🥰🥰🥰:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::gift_heart::heartpulse::gift_heart::gift_heart::heartpulse::gift_heart::gift_heart::heartbeat::gift_heart::revolving_hearts::gift_heart::two_hearts::revolving_hearts:
P.s. Včeraj sem napisala nove dele mojih zgodb!
P.s. Včeraj sem napisala nove dele mojih zgodb!
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Bravo, končno novi del. Bravo, pisateljica!:heart_eyes::kissing_heart::clap::clap: :heart::dragon:
LP, Ulala:gift_heart:
LP, Ulala:gift_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
DUUUUUUUDEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE punca, ma ti RZTURAŠ !!! svaka čast ej res
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neverjetna si bravo odlično ti gre:grinning::grinning::grinning::grinning::grinning:
0
Svenko in Swatka
Moj odgovor:
Upam, da kdo posluša
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(314)
Srednje.
(195)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)