Za hrbtom je slišal Preza, kako se nesramno krohota, a igra je igra, zato je kanil to storiti. Ni se ustavil, le pospešil je korak. V rokah je stiskal skromen šopek jesenskih rož, ki še niso postale žrtve prihajajoče zime. Nabral jih je bil za vasjo, na velikem travniku, a prej jih še ni nameraval uporabiti za ta namen. Obul si je bil visoke škornje iz poceni materijala in tudi po nizki ceni, oblekel pa debel in topel plašč iz volčje kože, ki je zadrževal toploto, kar mu je v teh mrzlejših časih zelo pomagalo.
Če bi imel meč normalne dolžine, bi ga lahko nosil za pasom, a skoval ga je bil drugače. Da se mu ne bi vlekel po tleh, si je nožnico obesil na ramo, da mu je visela preko hrbta. Meč ga tako ni oviral ne pri hoji, ne pri ježi, v boju pa ga je lahko hitro vzel v roke.
Eilla je kot otroka oče naučil kovaštva, zato si je meč po letih vaje izdelal sam. Jeklo ni bilo nekaj posebnega, a naostril ga je dovolj, da bi z njim zabodel še tako močnega brdavsa. Skozi oklep pa se žal ni moral zariti. Poimenoval ga je Osin bodež. Na ime, ki je resnično opisovalo lastnost meča, bi bil lahko ponosen, a kot moža opazovalcev so Eilla že kot fanta naučili, da si lahko ponosen le na častno smrt.
To ga je branilo pred čustvmi, ki jih je že sam po sebi zadrževal v sebi. Znal se je umiriti, razmisliti za trenutek, česar ga je naučil oče. Eill je imel očeta rad, kakor je dolžnost vsakega fanta.
A ko je oče še živel, je Eilla učil stvari na krut način. Vsakemu neuspehu je sledil pretep ali še kaj hujšega, a o tem ni maral govoriti. Sicer se je Eill tako stvari naučil hitro in za vse življenje, ampak je v otroštvu trpel in ni užival v družbi očeta. Mama je očeta varala z možem pomembnejše krvi in ju zapustila. Tega se fant ni mogel spominjati, saj je bil takrat še dete, staro leto ali dve. Po hudem in bolečem času stanovanja z očetom fant ni več zdržal. Vsak dan je bilo slabše, sicer se je telesno zelo utrdil, ni se pa imel lepo.
Ko je dopolnil šestnajst let, je neko noč zbežal s samotne kmetije. Od takrat kogarkoli svojega rodu ni več videl, niti slišal o njem, kar ga ni niti motilo, saj je bil zelo nizkega rodu. Preživel je tako, da si je v mestu, katerega imena ni poznal, poiskal službo kovača. Z veseljem so ga vzeli, saj je delo opravljal brez ugovarjanja. Eilla ni motilo, da je bila plača precej nizka. Tam je preživel nekaj let svojega življenja, da je prihranil dovolj za nadaljevanje poti in iskanje večnega bivališča.
Pot ga je zanesla proti Queli, gori, ki jo je občudoval. Kanil je tam živeti in si poiskati dobro delo ter družino, a usoda ga je zapeljala drugam. Izvedel je za službo opazovalcev, v kateri bi lahko ostal vso življenje. Čeprav si morda zaradi takšnega dela ne bi našel družine in doma, je bila ponudba mikavna in čez mesec dni je že zaprisegel. Tako je pristal med fanti podobne zgodovine ali pa povsem drugačne, med fanti nizkega rodu kot on ali pa neznansko visokega ter plemenite krvi, ki so zaradi prekrškov ali česa drugega bili primorani oditi k opazovalcem.
A zdaj je bil tu, na poti k dekletu. Zavil je okoli vogala hiše in se skoraj spotaknil ob psa, ki je spal na tleh. Pes je dvignil glavo in ga srepo pogledal. Z nogo ga je oplazil in pes se je zdrznil ter zarenčal. Eill je pohitel naprej in pustil cucka pri miru.
Vas, v kateri so bili, ni bila pretirano velika, a tudi majhna ne. Hiše so bile grajene iz dokaj močnega materijala in lepo urejene. Pridelki na poljih so pridno rasli, vaščanom pa ni primanjkovalo živeža. Zdelo se je, da se ljudje na tem koncu sveta sploh ne zavedajo pribljižajoče se vojne.
Bila je popolna tema, na nebu pa na tisoče drobnih zvezd. Bljižala se je zima, veter je postajal mrzlejši, a noč je bila prijetna. Veter je Eillu mršil kratko postrižene lase.
Oči mu je presekala nenadna svetloba. Bila je leščerba, ki jo je nekdo položil na plot. Vzel jo je v roke in hodil naprej. Hiše so postajale redkejše in končno se mu je pred oči naslikala hiša deklice Irry. *i* Koliko let sploh ima? *i* se je vprašal Eill in postalo mu je nerodno. Sam jih je dopolnil že dvajset, deklica pa se je zdela še mlada.
A kanil se je držati obljube, zato je stopil po gričku do hiše. Ograjena je bila z leseno ograjo, a fantu se je v očeh zasvetil balkon. V glavi je zagledal priložnost. Preplezal je ograjo in malo postal. Balkon je bil dokaj visoko, s samo pa ni imel vrvi ali česa podobnega, da bi splezal gor. *i* Zakaj bi pa sploh splezal? *i*
Malo se je zamislil. Saj je bila le igra, naj jo opravi in gre.
In to je tudi naredil. Šopek je previdno odložil na rosna tla. Trenutek jih je še gledal. Nasmehnil se je dobremu občutku opravljenega dela. Nato se je obrnil, da bi odšel nazaj do tabora.
Skoraj se je zaletel v dekle visoke rasti z dolgimi črnimi lasmi. Njeno ime je bilo Irry.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hvala vsem, ki ste mi pomagali izboljšali zgodbo (a je sploh kdo bil? xD). :)
Če se komu zazdi, mi lahko skritizira dele, ki bi jih lahko napisala drugače. Tega bom res vesela <3
Lep preostanek tedna
Daenerys
Če bi imel meč normalne dolžine, bi ga lahko nosil za pasom, a skoval ga je bil drugače. Da se mu ne bi vlekel po tleh, si je nožnico obesil na ramo, da mu je visela preko hrbta. Meč ga tako ni oviral ne pri hoji, ne pri ježi, v boju pa ga je lahko hitro vzel v roke.
Eilla je kot otroka oče naučil kovaštva, zato si je meč po letih vaje izdelal sam. Jeklo ni bilo nekaj posebnega, a naostril ga je dovolj, da bi z njim zabodel še tako močnega brdavsa. Skozi oklep pa se žal ni moral zariti. Poimenoval ga je Osin bodež. Na ime, ki je resnično opisovalo lastnost meča, bi bil lahko ponosen, a kot moža opazovalcev so Eilla že kot fanta naučili, da si lahko ponosen le na častno smrt.
To ga je branilo pred čustvmi, ki jih je že sam po sebi zadrževal v sebi. Znal se je umiriti, razmisliti za trenutek, česar ga je naučil oče. Eill je imel očeta rad, kakor je dolžnost vsakega fanta.
A ko je oče še živel, je Eilla učil stvari na krut način. Vsakemu neuspehu je sledil pretep ali še kaj hujšega, a o tem ni maral govoriti. Sicer se je Eill tako stvari naučil hitro in za vse življenje, ampak je v otroštvu trpel in ni užival v družbi očeta. Mama je očeta varala z možem pomembnejše krvi in ju zapustila. Tega se fant ni mogel spominjati, saj je bil takrat še dete, staro leto ali dve. Po hudem in bolečem času stanovanja z očetom fant ni več zdržal. Vsak dan je bilo slabše, sicer se je telesno zelo utrdil, ni se pa imel lepo.
Ko je dopolnil šestnajst let, je neko noč zbežal s samotne kmetije. Od takrat kogarkoli svojega rodu ni več videl, niti slišal o njem, kar ga ni niti motilo, saj je bil zelo nizkega rodu. Preživel je tako, da si je v mestu, katerega imena ni poznal, poiskal službo kovača. Z veseljem so ga vzeli, saj je delo opravljal brez ugovarjanja. Eilla ni motilo, da je bila plača precej nizka. Tam je preživel nekaj let svojega življenja, da je prihranil dovolj za nadaljevanje poti in iskanje večnega bivališča.
Pot ga je zanesla proti Queli, gori, ki jo je občudoval. Kanil je tam živeti in si poiskati dobro delo ter družino, a usoda ga je zapeljala drugam. Izvedel je za službo opazovalcev, v kateri bi lahko ostal vso življenje. Čeprav si morda zaradi takšnega dela ne bi našel družine in doma, je bila ponudba mikavna in čez mesec dni je že zaprisegel. Tako je pristal med fanti podobne zgodovine ali pa povsem drugačne, med fanti nizkega rodu kot on ali pa neznansko visokega ter plemenite krvi, ki so zaradi prekrškov ali česa drugega bili primorani oditi k opazovalcem.
A zdaj je bil tu, na poti k dekletu. Zavil je okoli vogala hiše in se skoraj spotaknil ob psa, ki je spal na tleh. Pes je dvignil glavo in ga srepo pogledal. Z nogo ga je oplazil in pes se je zdrznil ter zarenčal. Eill je pohitel naprej in pustil cucka pri miru.
Vas, v kateri so bili, ni bila pretirano velika, a tudi majhna ne. Hiše so bile grajene iz dokaj močnega materijala in lepo urejene. Pridelki na poljih so pridno rasli, vaščanom pa ni primanjkovalo živeža. Zdelo se je, da se ljudje na tem koncu sveta sploh ne zavedajo pribljižajoče se vojne.
Bila je popolna tema, na nebu pa na tisoče drobnih zvezd. Bljižala se je zima, veter je postajal mrzlejši, a noč je bila prijetna. Veter je Eillu mršil kratko postrižene lase.
Oči mu je presekala nenadna svetloba. Bila je leščerba, ki jo je nekdo položil na plot. Vzel jo je v roke in hodil naprej. Hiše so postajale redkejše in končno se mu je pred oči naslikala hiša deklice Irry. *i* Koliko let sploh ima? *i* se je vprašal Eill in postalo mu je nerodno. Sam jih je dopolnil že dvajset, deklica pa se je zdela še mlada.
A kanil se je držati obljube, zato je stopil po gričku do hiše. Ograjena je bila z leseno ograjo, a fantu se je v očeh zasvetil balkon. V glavi je zagledal priložnost. Preplezal je ograjo in malo postal. Balkon je bil dokaj visoko, s samo pa ni imel vrvi ali česa podobnega, da bi splezal gor. *i* Zakaj bi pa sploh splezal? *i*
Malo se je zamislil. Saj je bila le igra, naj jo opravi in gre.
In to je tudi naredil. Šopek je previdno odložil na rosna tla. Trenutek jih je še gledal. Nasmehnil se je dobremu občutku opravljenega dela. Nato se je obrnil, da bi odšel nazaj do tabora.
Skoraj se je zaletel v dekle visoke rasti z dolgimi črnimi lasmi. Njeno ime je bilo Irry.
~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Hvala vsem, ki ste mi pomagali izboljšali zgodbo (a je sploh kdo bil? xD). :)
Če se komu zazdi, mi lahko skritizira dele, ki bi jih lahko napisala drugače. Tega bom res vesela <3
Lep preostanek tedna
Daenerys
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo dobra zgodba!:heart_eyes::heart_eyes:
Všeč mi je!:kissing_heart:
Kje dobiš te ideje?:thinking:
Posebej za imena.:hugging:
Si jih izmisliš?:kissing:
Samo nekaj ti predlagam.:grin:
Mogoče delaj malo krajše dele, ker težko berem tako dolge tekste na računalniku.:smirk:
Drugače pa resss super!:heart_eyes:
Všeč mi je!:kissing_heart:
Kje dobiš te ideje?:thinking:
Posebej za imena.:hugging:
Si jih izmisliš?:kissing:
Samo nekaj ti predlagam.:grin:
Mogoče delaj malo krajše dele, ker težko berem tako dolge tekste na računalniku.:smirk:
Drugače pa resss super!:heart_eyes:
0
Seveda si imena izmislim :)
Predlog je dober, a daljši deli te lažje vživijo v zgodbo, tako da se bom še naprej trudila delati daljše
Predlog je dober, a daljši deli te lažje vživijo v zgodbo, tako da se bom še naprej trudila delati daljše
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super zgodba! :hugging:
Bom spremljala!:wink:
Predlagam pa isto kot Hogwarts girl.:relieved:
Pa še eno idejo mam. Mogoče bi dala linke do slik, kako izgledajo osebe npr.: slika kako pribljižno izgleda Irry.:upside_down:
To bi popestrilo že tako super zgodbo!:innocent::kissing_heart:
Bom spremljala!:wink:
Predlagam pa isto kot Hogwarts girl.:relieved:
Pa še eno idejo mam. Mogoče bi dala linke do slik, kako izgledajo osebe npr.: slika kako pribljižno izgleda Irry.:upside_down:
To bi popestrilo že tako super zgodbo!:innocent::kissing_heart:
0
Hvala za vse. :)
Kot sem že zgoraj napisala, se bom še naprej trudila pisati dolge dele... za slike pa se mi zdi brezveze, saj si potem človek ne more predstavljati v svoji domišljiji. Pa še ne morem na spletu najti tega, kar si domišljam
Kot sem že zgoraj napisala, se bom še naprej trudila pisati dolge dele... za slike pa se mi zdi brezveze, saj si potem človek ne more predstavljati v svoji domišljiji. Pa še ne morem na spletu najti tega, kar si domišljam
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Podpiram tvojo odločitev glede dolžine delov in slik. Vsak ima svoj okus in pomembno je, da se sama odločiš, kaj ti najbolj ustreza. Verjetno (ne vem, če je to res) nekateri dodajajo slike, ker se bolj osredotočajo na dogajanje kot pa na izgred junakov. S tem ni sicer ni narobe, vendar je zgodba bolj kakovostna, če pisatelj / pisateljica opisuje.
Glede vsebine zgodbe ... Znova je dobila realističen občutek. Igra, ki si jo opisala, izgleda kot nekaj kar bi se opazovalci *i*dejansko*i* igrali. Znova me je presenetila uporaba malo bolj starinskega jezika, ki pripomore k vživetju v obdobje gradov, kraljev in vitezov. Na splošno sploh nimam pripomb. Imam le eno željo oz. prošnjo: dokončaj zgobdo.:smile::purple_heart: S tem mislim, da napišeš še čim več delov in jo nato zaključiš. V Pisalnici je več nedokončanih kot dokončanih zgodb in bilo bi res žalostno, če bi odnehala.:grinning:
Glede vsebine zgodbe ... Znova je dobila realističen občutek. Igra, ki si jo opisala, izgleda kot nekaj kar bi se opazovalci *i*dejansko*i* igrali. Znova me je presenetila uporaba malo bolj starinskega jezika, ki pripomore k vživetju v obdobje gradov, kraljev in vitezov. Na splošno sploh nimam pripomb. Imam le eno željo oz. prošnjo: dokončaj zgobdo.:smile::purple_heart: S tem mislim, da napišeš še čim več delov in jo nato zaključiš. V Pisalnici je več nedokončanih kot dokončanih zgodb in bilo bi res žalostno, če bi odnehala.:grinning:
0
Ooooh Clara, pa to je tako prijazno od tebe :)) hvala, da podpuraš moje odločitve
He he ko mi nekdo reče, da uporabljam starinski jezik, je to res velika pohvala zame. Hvalaaaa
In ne skrbi. Zgodbo bom nadaljevala, pa tudi, če si vmes vzamem malo odmora❤ ne morem kar odnehati ;)
Če želiš, lahko prebereš še mojo drugo zgodbo Iz oči zveri, ki sem jo začela pisati. Komaj en del je, ampak je ž nekoliko več napisano na računalniku <3
Hvala še enkrat
He he ko mi nekdo reče, da uporabljam starinski jezik, je to res velika pohvala zame. Hvalaaaa
In ne skrbi. Zgodbo bom nadaljevala, pa tudi, če si vmes vzamem malo odmora❤ ne morem kar odnehati ;)
Če želiš, lahko prebereš še mojo drugo zgodbo Iz oči zveri, ki sem jo začela pisati. Komaj en del je, ampak je ž nekoliko več napisano na računalniku <3
Hvala še enkrat
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
.............le, da je mrož malce bolj prijazen ...
kaj da hel je toooooooo :joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::joy::rofl::rofl::rof