Govorice, fake prijatelji, bivši fant in motnja hranjenja
5
Zmedena sem
Ojla, rabim pomoč....
Lansko leto se je vse začelo, nekako sem pristala v grupi popularnih punc. Prepričale so me v kajenje,pitje alkohola in še veliko slabih stvari za mladoletno osebo. V šoli so nas zasačili "vejpat" in zgubila sem zaupanje mojih staršov. Z mami sva se kregale najmanj 5 krat na dan za brezvezne stvari...
Veliko fantov se je začelo "zajebavat" z mene in pošilat slike mene in moje družine okoli po speletu. Cela šola in še ljudje v drugih krajih, ki jih nisem v življenju videla so okoli začeli govoriti izmišljene govorice, ki so jih začeli ljudje, ki me ne poznajo dovolj, da bi sploh lahko kaj govorili o meni. Padla sem v depresijo in se začela samopoškodovati. Izvedela sem da so moje "najboljše prijateljice"(popularne punce) govorile zelo grozne stvari o meni za mojim hrbtom. Popravila sem se, nehala kaditi, piti alkohol in vse to... nazaj sem dobila zaupanje od staršev.. Edina oseba iz naše šole, ki mi je stala ob strani je bil eno leto starejši fant z katerim sem bila prijateljica že eno leto. Pristala sva skupaj in bila sem vesela saj je bil to moj drugi fant. Zelo sem bila vesela ko so "devetarji"(oni so bili tisti, ki so se "zafrkavali" iz mene) šli ven iz šole naprej v sredno, saj sem mislila, da se bo to vse končalo.
Čez poletje sem se družila samo z eno prijateljico, ki ne živi v istem kraju in seveda sem se družila z mojim fantom. S fantom sva se začela družiti vsak dan. Začela sva se "cuddlat" in si delat "hikije". Začel mi je delati stvari, ki mi niso bile všeč, kljub temu da sem mu to povedala in bil je zelo "toxic" in ljubosumen na mojo prijateljico če sva se družili.To sem skušala ignorirati ampak sem ugotovila, da nemorem tega več prenašati.Seveda jaz tudi nisem bila najboljša punca, saj sem bila zalo "depressed" in imam težave z jezo. Ko sem "broukapala" z njim mi je grozil, da se bo ubil če nebova skupaj. Tako je začel okoli govoriti izmišljene stvari o meni, da me bi ljudje zasovražili in pošiljal je slike mene svojim prijateljem. Začela sem dobivati "panic attacks"
Odločila sem se, da se bom v šoli bolj potrudila in da bom probavala biti neopazna.
Zdaj sem v devetem razredu. Popularne punce me ves čas opravljajo in spremljajo moj vsak korak. Zmeraj več je govoric o meni in v šoli samo razmišljam kako hočem končati vse to. Zdaj so moji največji "buliji" in ljudje, ki si izmišljujejo govorice o meni samo, da bi me prizadeli moje "bivše" prijateljice in moj "bivši" fant...
Letos sem zaradi vsega stresa dobila motnjo hranjenja. Nekatere dni pojem toliko za odraslega moškega in druge dni pojem eno jabolko. Začela sem bruhati po vsakem obroku, kljub temu, da vem da to nebi smela.
En zvečer sem peljala mojega psa na sprehod in seveda je bil tam prejšnji devetar in me je najbolj očitno slikal z "flešom" to me je zelo prizadelo, saj sem se spomnila na vse kar so mi naredili. Stekla sem stran in sredi ulice imala "panic attack".
Ko sem prišla domov mi je bivši napisal še več stvari, ki so jih ljudje rekli o meni. Čisto se mi je zmešalo "breakdownala" sem pred mojo mami in ji vse o govoricah povedala. Starša mi bosta priskrbela terapevta in če se bom res takoo slabo počutila v te šoli med ljudem, bom zamenjala šolo...Tega me je še bolj strah, ker bi prišla sredi leta v 9 razred!
Vmes se je zgodilo še veliko stvari in to je samo obnova.
Hvala če si prebral/a :)
Lansko leto se je vse začelo, nekako sem pristala v grupi popularnih punc. Prepričale so me v kajenje,pitje alkohola in še veliko slabih stvari za mladoletno osebo. V šoli so nas zasačili "vejpat" in zgubila sem zaupanje mojih staršov. Z mami sva se kregale najmanj 5 krat na dan za brezvezne stvari...
Veliko fantov se je začelo "zajebavat" z mene in pošilat slike mene in moje družine okoli po speletu. Cela šola in še ljudje v drugih krajih, ki jih nisem v življenju videla so okoli začeli govoriti izmišljene govorice, ki so jih začeli ljudje, ki me ne poznajo dovolj, da bi sploh lahko kaj govorili o meni. Padla sem v depresijo in se začela samopoškodovati. Izvedela sem da so moje "najboljše prijateljice"(popularne punce) govorile zelo grozne stvari o meni za mojim hrbtom. Popravila sem se, nehala kaditi, piti alkohol in vse to... nazaj sem dobila zaupanje od staršev.. Edina oseba iz naše šole, ki mi je stala ob strani je bil eno leto starejši fant z katerim sem bila prijateljica že eno leto. Pristala sva skupaj in bila sem vesela saj je bil to moj drugi fant. Zelo sem bila vesela ko so "devetarji"(oni so bili tisti, ki so se "zafrkavali" iz mene) šli ven iz šole naprej v sredno, saj sem mislila, da se bo to vse končalo.
Čez poletje sem se družila samo z eno prijateljico, ki ne živi v istem kraju in seveda sem se družila z mojim fantom. S fantom sva se začela družiti vsak dan. Začela sva se "cuddlat" in si delat "hikije". Začel mi je delati stvari, ki mi niso bile všeč, kljub temu da sem mu to povedala in bil je zelo "toxic" in ljubosumen na mojo prijateljico če sva se družili.To sem skušala ignorirati ampak sem ugotovila, da nemorem tega več prenašati.Seveda jaz tudi nisem bila najboljša punca, saj sem bila zalo "depressed" in imam težave z jezo. Ko sem "broukapala" z njim mi je grozil, da se bo ubil če nebova skupaj. Tako je začel okoli govoriti izmišljene stvari o meni, da me bi ljudje zasovražili in pošiljal je slike mene svojim prijateljem. Začela sem dobivati "panic attacks"
Odločila sem se, da se bom v šoli bolj potrudila in da bom probavala biti neopazna.
Zdaj sem v devetem razredu. Popularne punce me ves čas opravljajo in spremljajo moj vsak korak. Zmeraj več je govoric o meni in v šoli samo razmišljam kako hočem končati vse to. Zdaj so moji največji "buliji" in ljudje, ki si izmišljujejo govorice o meni samo, da bi me prizadeli moje "bivše" prijateljice in moj "bivši" fant...
Letos sem zaradi vsega stresa dobila motnjo hranjenja. Nekatere dni pojem toliko za odraslega moškega in druge dni pojem eno jabolko. Začela sem bruhati po vsakem obroku, kljub temu, da vem da to nebi smela.
En zvečer sem peljala mojega psa na sprehod in seveda je bil tam prejšnji devetar in me je najbolj očitno slikal z "flešom" to me je zelo prizadelo, saj sem se spomnila na vse kar so mi naredili. Stekla sem stran in sredi ulice imala "panic attack".
Ko sem prišla domov mi je bivši napisal še več stvari, ki so jih ljudje rekli o meni. Čisto se mi je zmešalo "breakdownala" sem pred mojo mami in ji vse o govoricah povedala. Starša mi bosta priskrbela terapevta in če se bom res takoo slabo počutila v te šoli med ljudem, bom zamenjala šolo...Tega me je še bolj strah, ker bi prišla sredi leta v 9 razred!
Vmes se je zgodilo še veliko stvari in to je samo obnova.
Hvala če si prebral/a :)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ej upam da so uredu lej vem da je velik slabih stvari u lajfu, ampk res mors pustit tega fanta pa prjatlce za sabo
isci sreco, pac alkohol pa kajenje pa se kej ti je ne bo dal.
ljudje delajo velik slabih pa realno hudobnih stvari ampk se jik nesmes pustit pac sam odpust jim ker ne vejo kaj delajo in pejt naprej
srecno
isci sreco, pac alkohol pa kajenje pa se kej ti je ne bo dal.
ljudje delajo velik slabih pa realno hudobnih stvari ampk se jik nesmes pustit pac sam odpust jim ker ne vejo kaj delajo in pejt naprej
srecno
4
Jhhf
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej!
smiliš se mi kaj vse ssi doživela:frowning:. Vesela sem, da si vse to pustila za sabo. alkohol, kajenje, kul punce in tvojega bivšega fanta... res se ne smeš pustiti. res bi bilo bolj tak, če bi šla na drugo šolo na koncu leta, in zato ti predlagam, da če te res to vse muči pojdi k terapevtu. vse slabe ljudi probej čim bolj ignorirat. midli si, oa kdo bi hotl te slabe ljudi poslušat. ne si prosim spravljati vse besede k srcu, saj so izmišljotina. nvn kaj še ti naj napišem. vglavno uoam, da bo čim bolje. držim :punch:, da bo bolje s tabo. prav si naredila vse, kar si. upam ka sen ti kaj pomagala. lp
smiliš se mi kaj vse ssi doživela:frowning:. Vesela sem, da si vse to pustila za sabo. alkohol, kajenje, kul punce in tvojega bivšega fanta... res se ne smeš pustiti. res bi bilo bolj tak, če bi šla na drugo šolo na koncu leta, in zato ti predlagam, da če te res to vse muči pojdi k terapevtu. vse slabe ljudi probej čim bolj ignorirat. midli si, oa kdo bi hotl te slabe ljudi poslušat. ne si prosim spravljati vse besede k srcu, saj so izmišljotina. nvn kaj še ti naj napišem. vglavno uoam, da bo čim bolje. držim :punch:, da bo bolje s tabo. prav si naredila vse, kar si. upam ka sen ti kaj pomagala. lp
2
pomagačica
Bogaa:(saj bo vsee vredu lej probaj se s Starši Pogovoriti najdi neke Prijateljice izven šole in če ne bi bolje morda malo zdrži itak si deveti če ne pa zamenjaj šolo upam da sem ti pomagala:)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej,
tvoja težava je že kar resna in ti zelo priporočam psihologa. Nekaterim se zdi, da psihologi ne pomagajo, temveč stvari le poslebšajo. Moja sestra sedaj študira psihologijo in če imam kakšno težavo se ji zaupam. Skoraj vedno sva našli rešitev, ki mi je bila všeč in sem se počutila bolje. Tako da ti res predlagam kakšnega psihologa, terapevta in to čim prej. Tudi mene v šoli zafrkavajo, imela sem obdobje, ko v šoli nisem bila varna. Kar naprej so me napadali psihično in tudi fizično. No, saj me še sedaj, ampak le psihično. Veš kaj sem naredila? Vse to sem direktno šla povedati ravnateljici, še prej sem si prebrala vse moje pravice in vsa pravila, da sem vedela kaj delajo narobe. Zrecitirala sem ji vse člene in podčlene pravilnika, ki jih kršijo ter se pei vsakem vstavila in utemeljila zakaj. Ko sem z svojim "predavanjem" končala, je bila tako zgrožena nad tem, kaj se dogaja, da skoraj vsem dala opomin, nekatere je vrgla iz šole... Tako da to poskusi, ampak ni nujno da ti bo pomagalo. Nekateri ravlatelji niso tako zelo sočutni do učencev v stiski, kor je naša ravnateljica. Vsekakor pa se o tvojih težavah pogovarjaj. Pogovor je skoraj polovica reštve problemov. Najdi si nekoga, ki mu povsem zaupaš, nekoga, ki bi mu zaupala lastno življenje.
#S2 :upside_down:
tvoja težava je že kar resna in ti zelo priporočam psihologa. Nekaterim se zdi, da psihologi ne pomagajo, temveč stvari le poslebšajo. Moja sestra sedaj študira psihologijo in če imam kakšno težavo se ji zaupam. Skoraj vedno sva našli rešitev, ki mi je bila všeč in sem se počutila bolje. Tako da ti res predlagam kakšnega psihologa, terapevta in to čim prej. Tudi mene v šoli zafrkavajo, imela sem obdobje, ko v šoli nisem bila varna. Kar naprej so me napadali psihično in tudi fizično. No, saj me še sedaj, ampak le psihično. Veš kaj sem naredila? Vse to sem direktno šla povedati ravnateljici, še prej sem si prebrala vse moje pravice in vsa pravila, da sem vedela kaj delajo narobe. Zrecitirala sem ji vse člene in podčlene pravilnika, ki jih kršijo ter se pei vsakem vstavila in utemeljila zakaj. Ko sem z svojim "predavanjem" končala, je bila tako zgrožena nad tem, kaj se dogaja, da skoraj vsem dala opomin, nekatere je vrgla iz šole... Tako da to poskusi, ampak ni nujno da ti bo pomagalo. Nekateri ravlatelji niso tako zelo sočutni do učencev v stiski, kor je naša ravnateljica. Vsekakor pa se o tvojih težavah pogovarjaj. Pogovor je skoraj polovica reštve problemov. Najdi si nekoga, ki mu povsem zaupaš, nekoga, ki bi mu zaupala lastno življenje.
#S2 :upside_down:
2
Joj ljudje so res grozni. Žal imamo letos novo ravnateljico in ni prav razumljiva :(
S terapijo bom res probala. Hvala
S terapijo bom res probala. Hvala
Upam, da ti use rešiti tvojo težavo. Vsaka pot je prava, ampak ti izberi tisti, ki ti je najboljša. Verjemi vase in vem, da ti bo uspelo in bo na koncu lepo zate.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej, zelo si boga, priporočam ti da vse te slabe ljudi in stvari začneš ignorirat. Tak ko v prejšnjem odgovoru sem jst doživela isto, zmerjali so me, starejše sestre nism vidla velikokrat,prijateljica me je zapustila, dedi mi je umr, moja mami je postala ful žalostna zarad tega, slabo nesrečo sem mela in pac sm bla tut depresivna sam so mi pol psihologi pomagali da se postavim nazaj na noge. Zelo ti priporočam da greš k terapevtu ali psihologu in naj te ne bo strah če boš zamenjala solo(jst je nism). Začni se družit s svojimi prijatelji in družino v šoli bodi pridna in tiste ljudi odmisli če jih pa vidiš kje zunaj pa naredi kot da jih ni.
Zelo upam da sm ti pomagala :wink:
Držim :punch:da ti bo bolje
Lepo se mej, uživaj in pozabi na tiste ljudi:ok_hand:
Zelo upam da sm ti pomagala :wink:
Držim :punch:da ti bo bolje
Lepo se mej, uživaj in pozabi na tiste ljudi:ok_hand:
0
Girl flying
res super da so ti psihologi pomagali in da si bolje :) In moje sožalje za dedka...
Res hvala ti
Res hvala ti
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejjjjj!!!!
Jaz sem bila vedno za piflarko in sem se spremenila res na bolj "normalno" punco ampak imam nekaj nasvetov:
-Imej pogovore s starši, ker so edini ki te razumejo.
-Ignoriraj sošolce in sošolke.
-Če se boš kdaj morala zjokati, se zjokaj.
-Meditiraj.
-Vsaki dan se po tuširanju al pa pred tuširanjem glej v ogledalo za 5 min, (brez oblačil), dajej si komplimente (resnične, npr. imam lepe lasje, koža se mi je izboljšala...take ki veljajo zate).
-Namesto panike raje dihaj in štej od 1 naprej.
-Lahko delaš yogo.
-Vsako jutro si reči: "Danes bo popolen dan!" ali pa nekaj takega.
-Zvečer pa naštej vse dobre stvari, ki so se ti zgodile.
-Ko se boš želela rezati (upam, da se ne) si reči: "Ne smem si uničiti življenja!" In pa večkrat si lahko tudi rečeš: "Nisem za večkratno uporabo kot nekatere vrečke zato moram biti skrbna do sebe."
Imam prijateljico ki ima anoreksijo zato imam nekaj izkušenj:
Če kdaj ne boš imela apetita pojej samo kruh ali pa kakšen riž....testenine brez vsega...in potem počasi dodajaj zelenjavo...Če ne moraš jesti pač nemoreš (mami NUJNO povej zato ker ti lahko zelo pomaga)...Poskusi jesti v normalnih količinah in mogoče potem neboš bruhala (glede bruhanja se posveti pri zdravniku).
Lp
Jaz sem bila vedno za piflarko in sem se spremenila res na bolj "normalno" punco ampak imam nekaj nasvetov:
-Imej pogovore s starši, ker so edini ki te razumejo.
-Ignoriraj sošolce in sošolke.
-Če se boš kdaj morala zjokati, se zjokaj.
-Meditiraj.
-Vsaki dan se po tuširanju al pa pred tuširanjem glej v ogledalo za 5 min, (brez oblačil), dajej si komplimente (resnične, npr. imam lepe lasje, koža se mi je izboljšala...take ki veljajo zate).
-Namesto panike raje dihaj in štej od 1 naprej.
-Lahko delaš yogo.
-Vsako jutro si reči: "Danes bo popolen dan!" ali pa nekaj takega.
-Zvečer pa naštej vse dobre stvari, ki so se ti zgodile.
-Ko se boš želela rezati (upam, da se ne) si reči: "Ne smem si uničiti življenja!" In pa večkrat si lahko tudi rečeš: "Nisem za večkratno uporabo kot nekatere vrečke zato moram biti skrbna do sebe."
Imam prijateljico ki ima anoreksijo zato imam nekaj izkušenj:
Če kdaj ne boš imela apetita pojej samo kruh ali pa kakšen riž....testenine brez vsega...in potem počasi dodajaj zelenjavo...Če ne moraš jesti pač nemoreš (mami NUJNO povej zato ker ti lahko zelo pomaga)...Poskusi jesti v normalnih količinah in mogoče potem neboš bruhala (glede bruhanja se posveti pri zdravniku).
Lp
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena,
žal mi je, da se ti je dogajalo toliko slabih stvari. Kot so omenili že nekateri ostali PILovci, je res zelo pomembno, da se o tem pogovarjaš s starši in veseli me, da sta podporna. Omenjaš, da imaš težave z depresijo in motnjami hranjenja, zato te na tej točki res spodbujam, da redno obiskuješ psihologa! Zelo fino je tudi, če imaš ob tem koga, ki mu zaupaš in te v celotnem procesu podpira.
Šolsko okolje se mi zdi zelo problematičen dejavnik, zato menim, da je pomembno, da o dogajanju obvestiš šolsko svetovalno delavko ali učitelja, ki mu zaupaš. Sošolci nad tabo namreč izvajajo nasilje in to res ni vredu, saj se ne bi smelo dogajati nikomur!
Upam, da bo imela tvoja zgodba srečen konec!
žal mi je, da se ti je dogajalo toliko slabih stvari. Kot so omenili že nekateri ostali PILovci, je res zelo pomembno, da se o tem pogovarjaš s starši in veseli me, da sta podporna. Omenjaš, da imaš težave z depresijo in motnjami hranjenja, zato te na tej točki res spodbujam, da redno obiskuješ psihologa! Zelo fino je tudi, če imaš ob tem koga, ki mu zaupaš in te v celotnem procesu podpira.
Šolsko okolje se mi zdi zelo problematičen dejavnik, zato menim, da je pomembno, da o dogajanju obvestiš šolsko svetovalno delavko ali učitelja, ki mu zaupaš. Sošolci nad tabo namreč izvajajo nasilje in to res ni vredu, saj se ne bi smelo dogajati nikomur!
Upam, da bo imela tvoja zgodba srečen konec!
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Uboga ti!
Verjamem ti to slko sem na spletu našla tudi jaz...
Sori zate!
Verjamem ti to slko sem na spletu našla tudi jaz...
Sori zate!
0
Sweet lover
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
hej,
res mi je žal da se je to zgodilo. Če bo šla res v drugo šolo bodi previdna pri izbiri prijateljev. Drugače pa ti svetujem da se gdaj pa kdaj pogovoriš s šolsko svetovalko saj je večina res prijaznih in se boš lahko res sprostila. Kar se pa tiče sprehajanje psa pa pojdi morda naslednjič v gozd, prijeten park ali nekam kjer je veliko ljudi. Nevem kdaj se je to zgodilo ampak morda je bolje da psa sprehajaš zjutraj
upam da sem ti pomagala in da se boš kmalu počutila bolje:cow:
res mi je žal da se je to zgodilo. Če bo šla res v drugo šolo bodi previdna pri izbiri prijateljev. Drugače pa ti svetujem da se gdaj pa kdaj pogovoriš s šolsko svetovalko saj je večina res prijaznih in se boš lahko res sprostila. Kar se pa tiče sprehajanje psa pa pojdi morda naslednjič v gozd, prijeten park ali nekam kjer je veliko ljudi. Nevem kdaj se je to zgodilo ampak morda je bolje da psa sprehajaš zjutraj
upam da sem ti pomagala in da se boš kmalu počutila bolje:cow:
0
katka🐮🐮
Moj odgovor:
Idk Just a gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ne morm več ig
nekak sploh ne znam eksplainat tega problema sam jst sam tak ne morm več pa ne vem zakaj.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.


