NIHANJE RAZPOLOŽENJA + OSTALO (ni potrebno odgovoriti na vsa vprašanja)
1
izgubljenka
Hej,
stara sem 16 let in hodim v 2. letnik gimnazije. V osnovni šoli sem bila odličnjakinja in sem tudi zelo športno aktivna, doma pa se tudi dobro razumemo, če to pomaga pri reševanju spodnjih problemov ...
1) NIHANJE RAZPOLOŽENJA
Emmm, vem, da se vsi soočamo s pomanjkanjem motivacije, ampak v zadnjem letu (lanski november do danes) je to pri meni praktično ušlo izpod nadzora. Počutje se mi spreminja iz sekunde v sekundo. S tem mislim, da imam motivacijo in pozitivne misli, potem pa odprem zvezek in se mi vse zagravža. Večino časa se silim k delu, ker pač hočem dobre ocene in se grozno počutim / mi gre na jok, ko rešim neko nalogo narobe. Čez tri sekunde (ne pretiravam) pa mi nek glasek v glavi pravi, da je itak vseeno. Potem pa se že naslednji trenutek tresem in jokam brez solz in se mi zazdi šestilo nekam privlačno ostro. Ta misel me prestraši, a si potem zdim sama sebi neumna, nato pa si spet rečem ''zakaj pa ne?'' in sem v začaranem krogu. Vse to lahko trajala le 3 minute ali pa neprekinjeno celo popoldne (oz. praktično čez cel teden / mesec / ...).
Dodaten udarec pa mi da, ko se nekdo uči zadnji trenutek, a dobi veliko boljšo oceno od mene. Prosim, ne pišite, da se jim bo to poznalo v prihodnje (to učitelji govorijo že od 4.r, ampak deluje še v gimnaziji) ali da so se zagotovo nekaj že prej učili (mja, en dan prej niso znali, tako da ...).
To se pozna tudi pri hrani (glej spodaj).
*b* Kako naj ustavim to nihanje razpoloženja? Poznate kakšne metode sproščanja? (Sproščena sem edino, ko berem ali gledam film / serijo. Potrebovala bi nasvete za pred testom, ko delam DN ..., ker takrat tega ne morem narediti. Poslušanje glasbe, joga in risanje ne pomaga, samo živčno me dela.) *b*
2) HRANA
Mislim, da je to povezano z zgornjo težavo. Dogaja se mi, da sem en dan lačna kot volk in požrem praktično vse kar najdem. Naslednji dan pa se niti ne pritaknem hrane. Sprva sem mislila, da je to posledica zaužite velike količine hrane prejšnji dan in sem se pač prvi dan zadržala, drugi dan pa silila s hrano. Ni pomagalo. Večkrat imam tudi občutek sitosti in mi gre na bruhanje, potem pa pojem kos kruha z maslom za večerjo, ker nočem, da bi mami skrbelo in zadnji grižljaj mi sproži gromozansko lakoto.
Razmišljala sem, da je to povezano s pravilom ''pojej vse, kar imaš na krožniku'', ki sem se ga morala držati od kar pomnim. Nekako se tudi nagibam k tej možnosti.
Ko dobim tisto ta hudo lakoto, se počutim grozno. To je ponavadi tudi tisti čas, ko se zdim sama sebi nevredna in ''ne spoštujem svojega telesa / zdravja''. Šlo je tako daleč, da si nisem upala iti iz svoje sobe, ker bi v nasprotnem primeru pojedla VSO možno čokolado, ki jo imamo doma (imeli smo veliko majhnih čokoladnih tablic, ker je bila noč čarovnic in smo pričakovali maškare, ki pa jih *seveda* ni bilo).
Mislim, da sem si s tem tudi uničila prebavo, ker me kar naprej boli trenuh. Mami sem že povedala in je zdaj tudi ona pozorna na to, kaj in koliko pojem. Problem je, da se jaz zelo težko kontroliram, ko vem, da me noben ne vidi. S tem mislim obe skrajnosti. En dan pojem samo nekaj malega za zajtrk in večerjo, ker nočem, da bi kdo imel napačne prestave, en dan pa vseh pet obrokov skupaj s tremi smutiji in kupom čokolade. Zadnje dva tedna tudi ne znam predvideti, kakšnem bo moj apetit. Najpogosteje mi niha čez dan.
Od začetka šole se tudi precej obremenjujem s svojo težo. Ker sem imela lani težave z zdravjem, nočem tvegati z nekim nezdravim hujšanjem. Samo bolj zdravo se želim prehranjevati, ker v resnici NOČEM jesti čokolade in piškotov. Že iz tega stališča mislim, da bi bilo dobro, da nekaj naredim. Sem že poskusila in mi mami pomaga, ampak potem pride ''tisti dan'' in gre vse narobe.
*b*Kako naj se kontroliram pri hrani? Kako naj se prepričam, da sem po kosilu sita in ne potrebujem škatle piškotov? *b*
3) POKLIC
Vsi govorijo, da si moraš izbrati poklic, ki te veseli. Ampak na koncu meseca moraš vseeno plačati položnice. Malo se še iščem, ampak sem precej nagnjena k poklicu učiteljice zgodovine. Če ne veste, poklic učitelja je eden najnižje plačanih poklicev v Sloveniji. In zelo je stresen. In noben ne potrebuje inštrukcij zgodovine, s katerimi bi lahko še malo več zaslužila. Poučevanje v tujini pa ne pride v poštev, ker mi grejo jeziki porazno slabo. V prostem času (ki ga pa imam zelo malo) tudi pišem, ampak dvomim, da bi kdo želel mojo knjigo natisniti, kaj šele brati.
Rada imam književnost (slovenščina), zgodovino, sociologijo in psihologijo. Rada bi ljudem pomagala in dobro se počutim, ko nekomu razlagam snov ali pa preprosto, kaj se je zgodilo v knjigi, ki jo trenutno berem. Poleg športa (v katerem ne vidim poklica) v prostem času pišem, berem, gledam filme (detektivke, fantastika, včasih duševno zdravje) in brskam za slavnimi izreki / ''citati''.
*b*Kaj pa vi mislite? Kaj naj naredim? Odločiti se moram že konec tega šolskega leta, ker izbiram predmete za maturo (podobna je NPZ-ju, ampak poleg slovenščine, matematike in angleščine moraš izbrat še dva predmeta, ki vplivata na tvoj vpis na faks) ... *b*
4) ODNOSI
Bom kar direktna: nočem se poročiti in imeti otrok. Okej, okej, vem, da sem stara šele 16 let, ampak ... Pričakuje se, da imaš pri ene 27 - 35 letih že partnerja in vsaj prvega otroka. Ampak že sama ideja, da bi imela fanta, partnerja oz. moža ... Ne vem, enostavno me odbija. Ne znam ravno razložiti, ampak ne prenesem misli, da bi bila z nekom, ''ker tako pač je''. Še nikoli nisem bila zaljubljena (mi je že nekdo začel postajat bolj ''zanimiv'', ampak se je končalo v roku tedna in pol) in če sem čisto iskrena tudi prijatelje odrivam od sebe. V osnovni šoli (od 4.r do konca) sem imela zelo slabe izkušnje s prijateljstvom in čeprav imam zdaj tri ali štiri prave prijateljice ... Vem, da je to za večino najbolj butast odgovor, ampak kar naprej me je strah, da bom rekla nekaj napačnega. Pa ne zaradi teh prijateljic. Večkrat sem že zinila nekaj grozno neumnega, pa je bilo čisto okej, smo se še iskreno nasmejale. Kar naprej imam v glavi vzorec, ki se je ponavljal zadnjih šest let osnovne šole. V 8. in 9.r si nisem upala reči niti ''ja'' ali ''ne'', ker so moje ''prijateljice'' (z večino nimam več stikov) vedno rekle, da sem butasta, smotana ali pa piflarka (kar pa sploh ni res, najtežje se mi je učiti stvari na pamet :/).
*b*Ali mislite, da je okej, če pač ne najdem ''ta pravega''? Ali bi morala večkrat iti ven s prijateljicami, čeprav se zaradi preteklih prijateljstev počutim neprijetno?*b*
Ni potrebno, da odgovorite na vsa vprašanja, bi pa bila zelo vesela, če vsaj na enega.
Hvala <3
izgubljenka
stara sem 16 let in hodim v 2. letnik gimnazije. V osnovni šoli sem bila odličnjakinja in sem tudi zelo športno aktivna, doma pa se tudi dobro razumemo, če to pomaga pri reševanju spodnjih problemov ...
1) NIHANJE RAZPOLOŽENJA
Emmm, vem, da se vsi soočamo s pomanjkanjem motivacije, ampak v zadnjem letu (lanski november do danes) je to pri meni praktično ušlo izpod nadzora. Počutje se mi spreminja iz sekunde v sekundo. S tem mislim, da imam motivacijo in pozitivne misli, potem pa odprem zvezek in se mi vse zagravža. Večino časa se silim k delu, ker pač hočem dobre ocene in se grozno počutim / mi gre na jok, ko rešim neko nalogo narobe. Čez tri sekunde (ne pretiravam) pa mi nek glasek v glavi pravi, da je itak vseeno. Potem pa se že naslednji trenutek tresem in jokam brez solz in se mi zazdi šestilo nekam privlačno ostro. Ta misel me prestraši, a si potem zdim sama sebi neumna, nato pa si spet rečem ''zakaj pa ne?'' in sem v začaranem krogu. Vse to lahko trajala le 3 minute ali pa neprekinjeno celo popoldne (oz. praktično čez cel teden / mesec / ...).
Dodaten udarec pa mi da, ko se nekdo uči zadnji trenutek, a dobi veliko boljšo oceno od mene. Prosim, ne pišite, da se jim bo to poznalo v prihodnje (to učitelji govorijo že od 4.r, ampak deluje še v gimnaziji) ali da so se zagotovo nekaj že prej učili (mja, en dan prej niso znali, tako da ...).
To se pozna tudi pri hrani (glej spodaj).
*b* Kako naj ustavim to nihanje razpoloženja? Poznate kakšne metode sproščanja? (Sproščena sem edino, ko berem ali gledam film / serijo. Potrebovala bi nasvete za pred testom, ko delam DN ..., ker takrat tega ne morem narediti. Poslušanje glasbe, joga in risanje ne pomaga, samo živčno me dela.) *b*
2) HRANA
Mislim, da je to povezano z zgornjo težavo. Dogaja se mi, da sem en dan lačna kot volk in požrem praktično vse kar najdem. Naslednji dan pa se niti ne pritaknem hrane. Sprva sem mislila, da je to posledica zaužite velike količine hrane prejšnji dan in sem se pač prvi dan zadržala, drugi dan pa silila s hrano. Ni pomagalo. Večkrat imam tudi občutek sitosti in mi gre na bruhanje, potem pa pojem kos kruha z maslom za večerjo, ker nočem, da bi mami skrbelo in zadnji grižljaj mi sproži gromozansko lakoto.
Razmišljala sem, da je to povezano s pravilom ''pojej vse, kar imaš na krožniku'', ki sem se ga morala držati od kar pomnim. Nekako se tudi nagibam k tej možnosti.
Ko dobim tisto ta hudo lakoto, se počutim grozno. To je ponavadi tudi tisti čas, ko se zdim sama sebi nevredna in ''ne spoštujem svojega telesa / zdravja''. Šlo je tako daleč, da si nisem upala iti iz svoje sobe, ker bi v nasprotnem primeru pojedla VSO možno čokolado, ki jo imamo doma (imeli smo veliko majhnih čokoladnih tablic, ker je bila noč čarovnic in smo pričakovali maškare, ki pa jih *seveda* ni bilo).
Mislim, da sem si s tem tudi uničila prebavo, ker me kar naprej boli trenuh. Mami sem že povedala in je zdaj tudi ona pozorna na to, kaj in koliko pojem. Problem je, da se jaz zelo težko kontroliram, ko vem, da me noben ne vidi. S tem mislim obe skrajnosti. En dan pojem samo nekaj malega za zajtrk in večerjo, ker nočem, da bi kdo imel napačne prestave, en dan pa vseh pet obrokov skupaj s tremi smutiji in kupom čokolade. Zadnje dva tedna tudi ne znam predvideti, kakšnem bo moj apetit. Najpogosteje mi niha čez dan.
Od začetka šole se tudi precej obremenjujem s svojo težo. Ker sem imela lani težave z zdravjem, nočem tvegati z nekim nezdravim hujšanjem. Samo bolj zdravo se želim prehranjevati, ker v resnici NOČEM jesti čokolade in piškotov. Že iz tega stališča mislim, da bi bilo dobro, da nekaj naredim. Sem že poskusila in mi mami pomaga, ampak potem pride ''tisti dan'' in gre vse narobe.
*b*Kako naj se kontroliram pri hrani? Kako naj se prepričam, da sem po kosilu sita in ne potrebujem škatle piškotov? *b*
3) POKLIC
Vsi govorijo, da si moraš izbrati poklic, ki te veseli. Ampak na koncu meseca moraš vseeno plačati položnice. Malo se še iščem, ampak sem precej nagnjena k poklicu učiteljice zgodovine. Če ne veste, poklic učitelja je eden najnižje plačanih poklicev v Sloveniji. In zelo je stresen. In noben ne potrebuje inštrukcij zgodovine, s katerimi bi lahko še malo več zaslužila. Poučevanje v tujini pa ne pride v poštev, ker mi grejo jeziki porazno slabo. V prostem času (ki ga pa imam zelo malo) tudi pišem, ampak dvomim, da bi kdo želel mojo knjigo natisniti, kaj šele brati.
Rada imam književnost (slovenščina), zgodovino, sociologijo in psihologijo. Rada bi ljudem pomagala in dobro se počutim, ko nekomu razlagam snov ali pa preprosto, kaj se je zgodilo v knjigi, ki jo trenutno berem. Poleg športa (v katerem ne vidim poklica) v prostem času pišem, berem, gledam filme (detektivke, fantastika, včasih duševno zdravje) in brskam za slavnimi izreki / ''citati''.
*b*Kaj pa vi mislite? Kaj naj naredim? Odločiti se moram že konec tega šolskega leta, ker izbiram predmete za maturo (podobna je NPZ-ju, ampak poleg slovenščine, matematike in angleščine moraš izbrat še dva predmeta, ki vplivata na tvoj vpis na faks) ... *b*
4) ODNOSI
Bom kar direktna: nočem se poročiti in imeti otrok. Okej, okej, vem, da sem stara šele 16 let, ampak ... Pričakuje se, da imaš pri ene 27 - 35 letih že partnerja in vsaj prvega otroka. Ampak že sama ideja, da bi imela fanta, partnerja oz. moža ... Ne vem, enostavno me odbija. Ne znam ravno razložiti, ampak ne prenesem misli, da bi bila z nekom, ''ker tako pač je''. Še nikoli nisem bila zaljubljena (mi je že nekdo začel postajat bolj ''zanimiv'', ampak se je končalo v roku tedna in pol) in če sem čisto iskrena tudi prijatelje odrivam od sebe. V osnovni šoli (od 4.r do konca) sem imela zelo slabe izkušnje s prijateljstvom in čeprav imam zdaj tri ali štiri prave prijateljice ... Vem, da je to za večino najbolj butast odgovor, ampak kar naprej me je strah, da bom rekla nekaj napačnega. Pa ne zaradi teh prijateljic. Večkrat sem že zinila nekaj grozno neumnega, pa je bilo čisto okej, smo se še iskreno nasmejale. Kar naprej imam v glavi vzorec, ki se je ponavljal zadnjih šest let osnovne šole. V 8. in 9.r si nisem upala reči niti ''ja'' ali ''ne'', ker so moje ''prijateljice'' (z večino nimam več stikov) vedno rekle, da sem butasta, smotana ali pa piflarka (kar pa sploh ni res, najtežje se mi je učiti stvari na pamet :/).
*b*Ali mislite, da je okej, če pač ne najdem ''ta pravega''? Ali bi morala večkrat iti ven s prijateljicami, čeprav se zaradi preteklih prijateljstev počutim neprijetno?*b*
Ni potrebno, da odgovorite na vsa vprašanja, bi pa bila zelo vesela, če vsaj na enega.
Hvala <3
izgubljenka
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hej :relieved: Bom ti poskušala pomagat oz. napisati moje mnenje/nasvet, kakorkoli.
1. Moje mnenje je, da se ti to dogaja, ker si pod stresom s šolo, želiš imeti dobre ocene ter nekako strmiš k perfekcionizmu. Vem, kako je, ko te napake pri kakšni nalogi spravijo iz tira ampak dejstvo je, da se to dogaja in se tudi še bo dogajalo, saj se ljudje vsak dan učimo in spoznavamo nekaj novega. Predlagam ti, da stvari, ki ti ne grejo oz. potrebuješ več časa za njih tudi več vadiš, naredi si urnik in potem ta predmet vadi nekaj več časa kot ostale, ki ti grejo. Kar se tiče metod sproščanja ti predlagam, da delaš točno to v čemer uživaš. Poslušaš glasbo, gledaš serije ali filme, pojdi na sprehod ali tečt, da postaviš glavo na pravo mesto, ko se nadihaš svežega zraka. Lahko gledaš kakšne posnetke na youtubu z nasveti, kako se sprostiti in preusmeriti misli drugam. Meni osebno pomaga, ko delam domačo nalogo, da imam nežno glasbo (po navadi si dam lo-fi playlisto na youtubu), pomagala mi je tudi spletna stran lifeat.io :relaxed: Mogoče tudi kakšen ASMR. Prosim pa te, da nikar ne posežeš po šestilu ali drugih ostrih predmetih, ker to ne bo rešilo težav. Nasprotno, še več jih boš imela.
2. Tudi tukaj imam enako mnenje - stres. Ljudje smo nagnjeni k temu, da najdemo uteho v takih stvareh (hrana, cigareti, alkohol, ...). Tvoj problem s hrano lahko vodi v motnje hranjenja, s tem se ni za hecat. Predlagam ti, da si narediš urnik. Jej po 5 obrokov na dan, pij veliko vode, delaj vaje. Tudi sladkarije si privošči sem ter tja., ker s tem ni nič narobe. Lepo je, da ti mami pomaga in tudi, če pride ''tisti dan'' pač pride. Vsakemu se zgodi, to velikokrat pomeni, da telo potrebuje hrano ampak zaradi tvojih neuravnoteženih obrokov rajši posežeš po sladkarijah. Predlagam, da najprej poskusiš s 5. obroki na dan.
3. Veš, noben od nas ti ne more reči, kaj naredi. Ti si odgovorna za svojo prihodnost, ti veš, katere stvari te najbolj veselijo, v katerih bi bila bolj srečna, kje bi bolj uživala, kam bi raje hodila v službo vsako jutro za 30+ let. Če te veseli zgodovina jo lahko izbereš za predmet na maturi in potem še npr. sociologijo ali psihologijo, kar tebi bolj ustreza, v kateri snovi bolj uživaš. Meni osebno bi bila boljša psihologija ampak tu se gre zate. Samo ti lahko narediš pravo odločitev, ker samo ti veš, kako čutiš.
4. Ali mislite, da je okej, če pač ne najdem ''ta pravega''? Ali bi morala večkrat iti ven s prijateljicami, čeprav se zaradi preteklih prijateljstev počutim neprijetno?
Zdi se mi popolnoma okej, če ne boš našla prave osebe. Partnerstvo ne definira sreče in zadovoljstva v življenju. Komot si lahko sama, uspešna in srečna ter uživaš v stvareh, ki te veselijo. Svetovala bi ti, da se za zdaj še ne obremenjuješ s tem, ker imaš 16 let. Pred tabo je še celo življenje in mariskaj se lahko spremeni. Pa tudi, če se ne in boš še vedno želela biti sama je to popolnoma okej. Edina oseba, ki je odgovorna za tvojo srečo si ti.
Kar se tiče prijateljic pa tako. Ja, potrudi se iti večkrat ven z njimi, ker iz tvojega zapisa sem razbrala, da si res našla ene super osebe, ki te imajo rade takšno kot si, se ne norčujejo iz tebe, ko rečeš kaj ''neumnega'' ali zato, ker si ''piflarka''. Daj jim večjo priložnost, niso vsi ljudje taki, kot osebe iz tvoje OŠ. Potrudi se odmisliti slab stvari in uživaj v sedanjosti, z zdajšnimi pravimi prijateljicami.
1. Moje mnenje je, da se ti to dogaja, ker si pod stresom s šolo, želiš imeti dobre ocene ter nekako strmiš k perfekcionizmu. Vem, kako je, ko te napake pri kakšni nalogi spravijo iz tira ampak dejstvo je, da se to dogaja in se tudi še bo dogajalo, saj se ljudje vsak dan učimo in spoznavamo nekaj novega. Predlagam ti, da stvari, ki ti ne grejo oz. potrebuješ več časa za njih tudi več vadiš, naredi si urnik in potem ta predmet vadi nekaj več časa kot ostale, ki ti grejo. Kar se tiče metod sproščanja ti predlagam, da delaš točno to v čemer uživaš. Poslušaš glasbo, gledaš serije ali filme, pojdi na sprehod ali tečt, da postaviš glavo na pravo mesto, ko se nadihaš svežega zraka. Lahko gledaš kakšne posnetke na youtubu z nasveti, kako se sprostiti in preusmeriti misli drugam. Meni osebno pomaga, ko delam domačo nalogo, da imam nežno glasbo (po navadi si dam lo-fi playlisto na youtubu), pomagala mi je tudi spletna stran lifeat.io :relaxed: Mogoče tudi kakšen ASMR. Prosim pa te, da nikar ne posežeš po šestilu ali drugih ostrih predmetih, ker to ne bo rešilo težav. Nasprotno, še več jih boš imela.
2. Tudi tukaj imam enako mnenje - stres. Ljudje smo nagnjeni k temu, da najdemo uteho v takih stvareh (hrana, cigareti, alkohol, ...). Tvoj problem s hrano lahko vodi v motnje hranjenja, s tem se ni za hecat. Predlagam ti, da si narediš urnik. Jej po 5 obrokov na dan, pij veliko vode, delaj vaje. Tudi sladkarije si privošči sem ter tja., ker s tem ni nič narobe. Lepo je, da ti mami pomaga in tudi, če pride ''tisti dan'' pač pride. Vsakemu se zgodi, to velikokrat pomeni, da telo potrebuje hrano ampak zaradi tvojih neuravnoteženih obrokov rajši posežeš po sladkarijah. Predlagam, da najprej poskusiš s 5. obroki na dan.
3. Veš, noben od nas ti ne more reči, kaj naredi. Ti si odgovorna za svojo prihodnost, ti veš, katere stvari te najbolj veselijo, v katerih bi bila bolj srečna, kje bi bolj uživala, kam bi raje hodila v službo vsako jutro za 30+ let. Če te veseli zgodovina jo lahko izbereš za predmet na maturi in potem še npr. sociologijo ali psihologijo, kar tebi bolj ustreza, v kateri snovi bolj uživaš. Meni osebno bi bila boljša psihologija ampak tu se gre zate. Samo ti lahko narediš pravo odločitev, ker samo ti veš, kako čutiš.
4. Ali mislite, da je okej, če pač ne najdem ''ta pravega''? Ali bi morala večkrat iti ven s prijateljicami, čeprav se zaradi preteklih prijateljstev počutim neprijetno?
Zdi se mi popolnoma okej, če ne boš našla prave osebe. Partnerstvo ne definira sreče in zadovoljstva v življenju. Komot si lahko sama, uspešna in srečna ter uživaš v stvareh, ki te veselijo. Svetovala bi ti, da se za zdaj še ne obremenjuješ s tem, ker imaš 16 let. Pred tabo je še celo življenje in mariskaj se lahko spremeni. Pa tudi, če se ne in boš še vedno želela biti sama je to popolnoma okej. Edina oseba, ki je odgovorna za tvojo srečo si ti.
Kar se tiče prijateljic pa tako. Ja, potrudi se iti večkrat ven z njimi, ker iz tvojega zapisa sem razbrala, da si res našla ene super osebe, ki te imajo rade takšno kot si, se ne norčujejo iz tebe, ko rečeš kaj ''neumnega'' ali zato, ker si ''piflarka''. Daj jim večjo priložnost, niso vsi ljudje taki, kot osebe iz tvoje OŠ. Potrudi se odmisliti slab stvari in uživaj v sedanjosti, z zdajšnimi pravimi prijateljicami.
1
melody
izgubljenka
Hvala ti, to mi zelo pomaga <3
izgubljenka
Hvala ti, to mi zelo pomaga <3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hey.
Poizkusila bom odgovoriti na večino. Torej:
Kako naj ustavim to nihanje razpoloženja?
Nisem prepričana, če lahko nihanje razpoloženja ravno ustaviš. Kot je napisala že melody zgoraj, najverjetneje si res pod stresom. Med drugim si tudi v puberteti in je nihanje razpoloženja za tak čas značilen. Glede na to, da se s starši dobro razumete, kot si napisala zgoraj, se lahko pogovoriš tudi z njimi.
Poznate kakšne metode sproščanja? (Sproščena sem edino, ko berem ali gledam film / serijo. Potrebovala bi nasvete za pred testom, ko delam DN ..., ker takrat tega ne morem narediti.
Na YouTubu si lahko pogledaš kakšen način sproščanja. Sicer pa pred testom GLOBOKO zadihaj, in si reči: ZMOREM. Potrudi se po najboljših močeh. Pri testih je dobro, da si snov dobro pogledaš, če želiš dobro oceno, in se jo naučiš, saj po mojem mnenju, bi te moralo za naučeno manj skrbeti, in bi bila manj v stresu. Ko pa delaš domačo nalogo pa si zavrti kakšno glasbo. Poskrbi, da med učenjem in delanjem DN nimaš pri sebi elektronskih naprav, saj te lahko zmoti že najtišji pisk sporočila.
Kako naj se kontroliram pri hrani? Kako naj se prepričam, da sem po kosilu sita in ne potrebujem škatle piškotov?
Glede na to, da si napisala, da čokolade in piškotov ne želiš jesti, se lahko s staršema zmeniš, da sladkarji ne kupujete in jima poveš svoj razlog. Poizkusi (saj vem, da je težko) namesto te škatle piškotov pojesti npr. mandarino, ali jabolko. Sadje in zelenjavo si nastavi tja, kjer imaš shranjene sladkarije, staršema pa predlagam, da rečeš, naj sladkarije malce odmakneta od tebe. Seveda to NUJNO izvajajte postopoma, saj ne bo ravno OK, če boš kar naenkrat nehala jesti sladkarije, saj tvoje telo ne bo takoj navajeno na to. Nočem te prestrašit, samo zagotovo si že slišala za motnje hranjenja. Pri nekaterih od teh se dogaja, da človek ni zadovoljen s svojo samopodobo, nek dan poje ogromno sladkarij, ob drugi priložnosti, naslednji dan pa ne poje skoraj ničesar, kot v tvojem primeru. Predlagam, da malo pobrskaš o motnjah hranjenja, za vsak slučaj, vse tole pa ti priporočam omeniti staršema.
Kaj pa vi mislite? Kaj naj naredim? Odločiti se moram že konec tega šolskega leta, ker izbiram predmete za maturo (podobna je NPZ-ju, ampak poleg slovenščine, matematike in angleščine moraš izbrat še dva predmeta, ki vplivata na tvoj vpis na faks)...
Za točen poklic se še ne rabiš odločit. Imaš čas. Saj vem, da prihaja matura, ampak odloči se za predmeta, ki ti ležita, in za katera misliš, da ti bosta prišla prav v življenju. Sicer se mi zdi, da naj bi bila matura šele v 4. letniku, ti pa si v 2., kakor si napisala zgoraj... Lahko se pa začneš vsaj pripravljati za poklicno smer. Sicer se ne spoznam ravno na to...
Ali mislite, da je okej, če pač ne najdem ''ta pravega''? Ali bi morala večkrat iti ven s prijateljicami, čeprav se zaradi preteklih prijateljstev počutim neprijetno?
Nekateri ljudje živijo z družino, nekateri so samski. Glede tega se ne sekiraj, tudi če do ne vem katerega leta ne boš imela fanta/moža/... V prihodnosti boš imela še ogromno časa za partnerstvo, ali pa tudi samsko življenje. Mislim, da ne bi smelo biti nikakršnjih pričakovanj, do kdaj moraš imeti fanta, oz. kakor si se sama izrazila "ta pravega". Zdaj, pri 16ih, se ne rabiš bat, če boš v prihodnosti živela sama, ali z družino.
Glede preteklih prijateljstev, bi ti predlagala, da delaš po svoji volji. V primeru, da se s temi dekleti želiš dobivati, se kdaj zmenite za sok. V primeru, da pa imaš nanje kakšne slabe spomine, pa se ti "na silo" ni treba družiti z njimi.
Upam, da sem ti kaj pomagala s tem dolgim spisom,
Lp
Šestošolka
Poizkusila bom odgovoriti na večino. Torej:
Kako naj ustavim to nihanje razpoloženja?
Nisem prepričana, če lahko nihanje razpoloženja ravno ustaviš. Kot je napisala že melody zgoraj, najverjetneje si res pod stresom. Med drugim si tudi v puberteti in je nihanje razpoloženja za tak čas značilen. Glede na to, da se s starši dobro razumete, kot si napisala zgoraj, se lahko pogovoriš tudi z njimi.
Poznate kakšne metode sproščanja? (Sproščena sem edino, ko berem ali gledam film / serijo. Potrebovala bi nasvete za pred testom, ko delam DN ..., ker takrat tega ne morem narediti.
Na YouTubu si lahko pogledaš kakšen način sproščanja. Sicer pa pred testom GLOBOKO zadihaj, in si reči: ZMOREM. Potrudi se po najboljših močeh. Pri testih je dobro, da si snov dobro pogledaš, če želiš dobro oceno, in se jo naučiš, saj po mojem mnenju, bi te moralo za naučeno manj skrbeti, in bi bila manj v stresu. Ko pa delaš domačo nalogo pa si zavrti kakšno glasbo. Poskrbi, da med učenjem in delanjem DN nimaš pri sebi elektronskih naprav, saj te lahko zmoti že najtišji pisk sporočila.
Kako naj se kontroliram pri hrani? Kako naj se prepričam, da sem po kosilu sita in ne potrebujem škatle piškotov?
Glede na to, da si napisala, da čokolade in piškotov ne želiš jesti, se lahko s staršema zmeniš, da sladkarji ne kupujete in jima poveš svoj razlog. Poizkusi (saj vem, da je težko) namesto te škatle piškotov pojesti npr. mandarino, ali jabolko. Sadje in zelenjavo si nastavi tja, kjer imaš shranjene sladkarije, staršema pa predlagam, da rečeš, naj sladkarije malce odmakneta od tebe. Seveda to NUJNO izvajajte postopoma, saj ne bo ravno OK, če boš kar naenkrat nehala jesti sladkarije, saj tvoje telo ne bo takoj navajeno na to. Nočem te prestrašit, samo zagotovo si že slišala za motnje hranjenja. Pri nekaterih od teh se dogaja, da človek ni zadovoljen s svojo samopodobo, nek dan poje ogromno sladkarij, ob drugi priložnosti, naslednji dan pa ne poje skoraj ničesar, kot v tvojem primeru. Predlagam, da malo pobrskaš o motnjah hranjenja, za vsak slučaj, vse tole pa ti priporočam omeniti staršema.
Kaj pa vi mislite? Kaj naj naredim? Odločiti se moram že konec tega šolskega leta, ker izbiram predmete za maturo (podobna je NPZ-ju, ampak poleg slovenščine, matematike in angleščine moraš izbrat še dva predmeta, ki vplivata na tvoj vpis na faks)...
Za točen poklic se še ne rabiš odločit. Imaš čas. Saj vem, da prihaja matura, ampak odloči se za predmeta, ki ti ležita, in za katera misliš, da ti bosta prišla prav v življenju. Sicer se mi zdi, da naj bi bila matura šele v 4. letniku, ti pa si v 2., kakor si napisala zgoraj... Lahko se pa začneš vsaj pripravljati za poklicno smer. Sicer se ne spoznam ravno na to...
Ali mislite, da je okej, če pač ne najdem ''ta pravega''? Ali bi morala večkrat iti ven s prijateljicami, čeprav se zaradi preteklih prijateljstev počutim neprijetno?
Nekateri ljudje živijo z družino, nekateri so samski. Glede tega se ne sekiraj, tudi če do ne vem katerega leta ne boš imela fanta/moža/... V prihodnosti boš imela še ogromno časa za partnerstvo, ali pa tudi samsko življenje. Mislim, da ne bi smelo biti nikakršnjih pričakovanj, do kdaj moraš imeti fanta, oz. kakor si se sama izrazila "ta pravega". Zdaj, pri 16ih, se ne rabiš bat, če boš v prihodnosti živela sama, ali z družino.
Glede preteklih prijateljstev, bi ti predlagala, da delaš po svoji volji. V primeru, da se s temi dekleti želiš dobivati, se kdaj zmenite za sok. V primeru, da pa imaš nanje kakšne slabe spomine, pa se ti "na silo" ni treba družiti z njimi.
Upam, da sem ti kaj pomagala s tem dolgim spisom,
Lp
Šestošolka
1
Šestošolka
Šestošolka
Drugače pa, pozabila sem napisati zgoraj - melody ima ČUDOVITE nasvete, ki so vredni branja in upoštevanja.
izgubljenka
Hvala ti <3 Tudi tvoji nasveti so čudoviti ;)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena,
marsikateri nasvet in svoj pogled sta ti predstavili že PIL-ovki zgoraj, jaz pa ti bom dala predvsem nekaj zelo splošnega s čimer menim, da lahko narediš veliko! :blush:
Zdi se mi krasno, da imaš, če sem prav razbrala odlično podporo mami. Ravno zaradi tega bo morda ta korak, če se odločiš zanj, zate toliko lažji.
Predlagam ti, da razmisliš o obisku osebne zdravnice. Ker menim, da imaš odličen vpogled v svoja čustva in težave, ki si jih naštela in podrobno ter odlično opisala, zate ne bo težko svojih težav orisati tudi njej. Lahko ti bo pomagala sama ali te napotila k drugim strokovnjakom. Morda jo tudi kar direktno prosi za napotnico za klinično_ega psihologinjo_a. Morda se ti zdi to ekstremno, ampak resnično menim, da ti lahko nekdo, ki je strokovno podkovan, pomaga da najdeš tehnike in načine soočanja z zgoraj naštetimi točkami. Če ti ta ideja trenutno ne diši preveč se lahko naročiš tudi na zastonj svetovanje na Centru za psihološko svetovanje, 031/704-707, posvet.org. pišeš jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si.
Kar se tiče težav z iskanjem svojega poklica in izbiro predmetov za maturo, pa se lahko pogovoriš s šolsko svetovalno delavko ali psihologinjo. Mislim, da je izbira točno določenih, vsaj naravoslovnih predmetov, pomembna predvsem za kakšne bolj naravoslovno usmerjene fakultete (npr. medicino ali biologijo), ampak nisem prepričana, zato priporočam pogovor s predhodno naštetima osebama na šoli.
Za karkoli se odločiš pa ti želim povedati eno stvar - celo življenje imaš, da se izoblikuješ in preoblikuješ v to kar želiš biti in menim, da si že zdaj krasna!
Želim ti vso srečo in verjamem, da boš uspešna!
Tvoja Vilinka :heart:
marsikateri nasvet in svoj pogled sta ti predstavili že PIL-ovki zgoraj, jaz pa ti bom dala predvsem nekaj zelo splošnega s čimer menim, da lahko narediš veliko! :blush:
Zdi se mi krasno, da imaš, če sem prav razbrala odlično podporo mami. Ravno zaradi tega bo morda ta korak, če se odločiš zanj, zate toliko lažji.
Predlagam ti, da razmisliš o obisku osebne zdravnice. Ker menim, da imaš odličen vpogled v svoja čustva in težave, ki si jih naštela in podrobno ter odlično opisala, zate ne bo težko svojih težav orisati tudi njej. Lahko ti bo pomagala sama ali te napotila k drugim strokovnjakom. Morda jo tudi kar direktno prosi za napotnico za klinično_ega psihologinjo_a. Morda se ti zdi to ekstremno, ampak resnično menim, da ti lahko nekdo, ki je strokovno podkovan, pomaga da najdeš tehnike in načine soočanja z zgoraj naštetimi točkami. Če ti ta ideja trenutno ne diši preveč se lahko naročiš tudi na zastonj svetovanje na Centru za psihološko svetovanje, 031/704-707, posvet.org. pišeš jim lahko tudi na elektronsko pošto info@posvet.si.
Kar se tiče težav z iskanjem svojega poklica in izbiro predmetov za maturo, pa se lahko pogovoriš s šolsko svetovalno delavko ali psihologinjo. Mislim, da je izbira točno določenih, vsaj naravoslovnih predmetov, pomembna predvsem za kakšne bolj naravoslovno usmerjene fakultete (npr. medicino ali biologijo), ampak nisem prepričana, zato priporočam pogovor s predhodno naštetima osebama na šoli.
Za karkoli se odločiš pa ti želim povedati eno stvar - celo življenje imaš, da se izoblikuješ in preoblikuješ v to kar želiš biti in menim, da si že zdaj krasna!
Želim ti vso srečo in verjamem, da boš uspešna!
Tvoja Vilinka :heart:
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ojla!
Razumem kako se počutiš. Mene pomirja branje, ponavlajanje, hoja in pogovarjenje. Meni se npr. ko sem živčna ali, ko me je strah začnejo roke tresti. Glej, pred testom v učilnici zapri oči in globoko dihaj, če želiš. Predlagam ti, da v You Tube vpišeš Wim Hof breathing in si prižgeš tistega z modrim ozadjem. Ne obupaj takoj. če pri zadrževanju zraka ne zdržiš ravno 30 sek. ali več nič hudega, vedno, ko čutiš, da ti ni več prijetno samo vdihneš in počakaš na navodilo. Ko dihaš odmisli vse. Za hrano pa jej po občutku. Ne preveč ne premalo. Ne prenajedaj se pa stradaj tudi ne. Jzaz mislim, da bi bila odlična psihologinja. Sploh pa je plača zelo dobra. Lahko si pa profesorica slovenščine ali zgodovine. Za odnose pa ne skrbi. Vse se bo uredilo. Sicer pa poznam knjižničarko, ki nima moža pa je sijajen človek. Vse ji lahko zaupaš in nasploh je fajn oseba. Upam, da se m pomagala!:hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging:
Razumem kako se počutiš. Mene pomirja branje, ponavlajanje, hoja in pogovarjenje. Meni se npr. ko sem živčna ali, ko me je strah začnejo roke tresti. Glej, pred testom v učilnici zapri oči in globoko dihaj, če želiš. Predlagam ti, da v You Tube vpišeš Wim Hof breathing in si prižgeš tistega z modrim ozadjem. Ne obupaj takoj. če pri zadrževanju zraka ne zdržiš ravno 30 sek. ali več nič hudega, vedno, ko čutiš, da ti ni več prijetno samo vdihneš in počakaš na navodilo. Ko dihaš odmisli vse. Za hrano pa jej po občutku. Ne preveč ne premalo. Ne prenajedaj se pa stradaj tudi ne. Jzaz mislim, da bi bila odlična psihologinja. Sploh pa je plača zelo dobra. Lahko si pa profesorica slovenščine ali zgodovine. Za odnose pa ne skrbi. Vse se bo uredilo. Sicer pa poznam knjižničarko, ki nima moža pa je sijajen človek. Vse ji lahko zaupaš in nasploh je fajn oseba. Upam, da se m pomagala!:hugging::hugging::hugging::hugging::hugging::hugging:
1
.png "Druščina 5")
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Zamenjala me je
Ojla,
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
js se grozn počutm. Moja zlo dobra frendica (A) se je začela ful velik družt z najino sošolko (B). Pač prej sva se midve z A velik družle pa to sam zdej pa se skos onidve družta, mene ma pa bl za zravn. Ne morm se z njima pogovarjat, ker mata svoje fore in svoje teme o kerih se pogovarjata js pa nevem za kaj se gre. Pa ful velikrat se dobita po šoli mene pa nikol ne povabta zravn. Dobivata se dokaj blizu mene, pač je neki hoje ampak moj dom je prbl. na pol poti iz šole do tam in onidve to vesta (sam js grem loh peš do doma, do tja pa je treba z busom). Večkrat sm probala namignt, da sm js tm blizu ko sta/smo se pogovarjale o tem pa me nikol ne povabta zravn. A živi na drugem koncu mesta, B pa je iz druzga kraja, torej sm js najbližje izmed ns. Zdej sta začele še s skupnim projektom h keremu me (itak) tud nista povable in tko se bosta zdej še bl zbližale. Ko je enkrat ena druga frendica mela zabavo, sta se skupi prpeljale in sta skupi šle nazaj (starši od B so peljal še A do doma), men nista to niti omenle. Res sta si zmeri bližje, A pa je bla moja edina frendica, s kero sm se loh bl deep pogovarjala, z drugimi se ne morm (sm probala, pa ne gre). Res nevem, kaj naredit.
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(177)
Srednje.
(130)
Ni mi všeč.
(35)
