Osebnostne lastnosti
4
filozof
Na to vprasanje mi mogoce ne boste znali odgovorit, ker je odgovor res malo zapleten in verjetno ne obstaja samo ena mozna razlaga, me pa zanima vase mnenje glede zadeve.
Ali se z osebnostjo rodimo, ali si jo naredimo?
Ne vem, ce so te osebnostne lastnosti, ki jih imamo, prirojene in potemtakem podedovane (kar lahko vidim, npr. podobnost otroka starsem - jabolko ne pade dalec od drevesa) ali si jih z leti in izkusnjami nekako pridobimo. Je pa spet vprasanje, ce sta mogoce obe razlagi pravilni in resnicni. V primeru, da sta, se porodi novo vprasanje - katere lastnosti so dedovane in katere ne? Ampak ali ni bolje (in lazje) reci, da so vse osebnostne lastnosti bodisi podedovane bodisi pridobljene z leti?
Primer: Starsa nekega otroka sta zelo nasilna morilca. Bo potem taksen tudi otrok? Ce bi veljal prvi odgovor (da so lastnosti podedovane) bi pomenilo, da bo tudi otrok postal nasilen morilec, ce pa bi veljal drugi odgovor (da se lastnosti 'pridobivajo') otrok ne bi nujno postal nasilen morilec, razen ce bi ga vzgajali tako. In zdaj prehajam na naslednje vprasanje.
Kako veliko vlogo v odrascanju igra okolica in vzgoja? Z eno besedo - veliko.
Se en primer: Otroka (istega kot v zgornjem primeru) vzgajajo nasilni starsi. Verjetno bo taksen zaradi okolice in pomanjkanja vrednot ter morale, postal tudi sam. Kaj pa bi se zgodilo, ce bi taistega otroka vzgajali prijazni, socutni starsi, z dobrimi vrednotami in moralo? Najbrz bi bil tudi otrok pravi 'angelcek'. Spet pa se mi porodi se eno vprasanje - ali bi se to kasneje spremenilo? Ker ce so osebnostne lastnosti dedovane, bi potem to pomenilo, da bi ta otrok kljub zdravemu okolju, v katerem bi odrascal, kasneje v zivljenju postal nasilen, ker je ta lastnost (nasilje) od rojstva 'v njem'?
Se da svojo osebnost ali vsaj nekatere lastnosti spremeniti? Spet odvisno od tega, kateri odgovor je 'pravi'. Razen ce se mogoce z nekaterimi lastnostmi res rodimo in hkrati skozi leta z izkusnjami pridobivamo druge. Nekje sem prebrala, da ce se vedes, kot da neko lastnost imas, jo naposled res dobis. To bi potem pomenilo, da bi svojo osebnost lahko spreminjali, ampak do kaksne mere? Bi se nam pretvarjanje, da smo nekaj, kar nismo, scasoma zacelo upirati, ali bi res postali taksni? So nekatere osebnostne lastnosti res tako globoko zakoreninjene v nas ali jih lahko z lahkoto 'izruvamo'?
Pri sebi sem sicer opazila, da sem zdaj, kot mladostnica, manj impulzivna kot sem bila v svojih zgodnjih otroskih letih. Bi potem trditev o tem, da si osebnost naredimo, veljala? Kaj pa npr. osebnostni glow up? Je to odgovor na vprasanje? Ali si osebnost potemtakem naredimo, zgradimo?
Hvala, ce si prebral_a do konca. Upam, da ni vse skupaj prevec zmedeno, ampak take so moje misli. :wink: Prosim te samo se, ce lahko komentiras kaksen je tvoj pogled na zadevo.
Vsako mnenje je dobrodoslo in nobeno ni napacno!
Lep dan vsem.
Ali se z osebnostjo rodimo, ali si jo naredimo?
Ne vem, ce so te osebnostne lastnosti, ki jih imamo, prirojene in potemtakem podedovane (kar lahko vidim, npr. podobnost otroka starsem - jabolko ne pade dalec od drevesa) ali si jih z leti in izkusnjami nekako pridobimo. Je pa spet vprasanje, ce sta mogoce obe razlagi pravilni in resnicni. V primeru, da sta, se porodi novo vprasanje - katere lastnosti so dedovane in katere ne? Ampak ali ni bolje (in lazje) reci, da so vse osebnostne lastnosti bodisi podedovane bodisi pridobljene z leti?
Primer: Starsa nekega otroka sta zelo nasilna morilca. Bo potem taksen tudi otrok? Ce bi veljal prvi odgovor (da so lastnosti podedovane) bi pomenilo, da bo tudi otrok postal nasilen morilec, ce pa bi veljal drugi odgovor (da se lastnosti 'pridobivajo') otrok ne bi nujno postal nasilen morilec, razen ce bi ga vzgajali tako. In zdaj prehajam na naslednje vprasanje.
Kako veliko vlogo v odrascanju igra okolica in vzgoja? Z eno besedo - veliko.
Se en primer: Otroka (istega kot v zgornjem primeru) vzgajajo nasilni starsi. Verjetno bo taksen zaradi okolice in pomanjkanja vrednot ter morale, postal tudi sam. Kaj pa bi se zgodilo, ce bi taistega otroka vzgajali prijazni, socutni starsi, z dobrimi vrednotami in moralo? Najbrz bi bil tudi otrok pravi 'angelcek'. Spet pa se mi porodi se eno vprasanje - ali bi se to kasneje spremenilo? Ker ce so osebnostne lastnosti dedovane, bi potem to pomenilo, da bi ta otrok kljub zdravemu okolju, v katerem bi odrascal, kasneje v zivljenju postal nasilen, ker je ta lastnost (nasilje) od rojstva 'v njem'?
Se da svojo osebnost ali vsaj nekatere lastnosti spremeniti? Spet odvisno od tega, kateri odgovor je 'pravi'. Razen ce se mogoce z nekaterimi lastnostmi res rodimo in hkrati skozi leta z izkusnjami pridobivamo druge. Nekje sem prebrala, da ce se vedes, kot da neko lastnost imas, jo naposled res dobis. To bi potem pomenilo, da bi svojo osebnost lahko spreminjali, ampak do kaksne mere? Bi se nam pretvarjanje, da smo nekaj, kar nismo, scasoma zacelo upirati, ali bi res postali taksni? So nekatere osebnostne lastnosti res tako globoko zakoreninjene v nas ali jih lahko z lahkoto 'izruvamo'?
Pri sebi sem sicer opazila, da sem zdaj, kot mladostnica, manj impulzivna kot sem bila v svojih zgodnjih otroskih letih. Bi potem trditev o tem, da si osebnost naredimo, veljala? Kaj pa npr. osebnostni glow up? Je to odgovor na vprasanje? Ali si osebnost potemtakem naredimo, zgradimo?
Hvala, ce si prebral_a do konca. Upam, da ni vse skupaj prevec zmedeno, ampak take so moje misli. :wink: Prosim te samo se, ce lahko komentiras kaksen je tvoj pogled na zadevo.
Vsako mnenje je dobrodoslo in nobeno ni napacno!
Lep dan vsem.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Naredimo, tudi okolje pomaga, da si ustvarimo osebnost: družina, šola prijatelji...
1
filozof
Iskrena hvala, da si prebrala objavo in delila svoje mnenje. Lp
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
js mislm da si to sami ustvarmo
1
Z veseljem pomagam
filozof
Hvala ti za odgovor. Lp
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Kot si že sama pravilno ugotovila, na osebnost vpliva več različnih dejavnikov.
V psihologiji se pogosto uporablja model osebnosti imenovan Velikih pet faktorjev osebnosti (angleško Big Five). Ta model predpostavlja, da se da osebnost odraslih opisati s petimi dimenzijami, ki so lahko pri posamezniku bolj ali manj izražene. To so ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost.
Vsekakor pomembno vlogo igrajo genetski dejavniki. Ti predstavljajo od 20% do 60% osebnosti (različne raziskave so dale različne podatke). Npr. otroci, ki imajo introvertirane starše, bodo z večjo verjetnostjo tudi sami introvertirani. Podobno velja za druge dimenzije.
Seveda pa ima tukaj pomemben vpliv tudi naše okolje (npr vzgoja, širša družba, mediji ...) in naše aktivnosti. Dober primer je odprtost (ki je povezana z željo po preizkušanju novih stvari, željo po znanju, sprejemanju različnosti ...). Če bi recimo enojajčna dvojčka imela starša, ki sta zelo odprta, nato pa bi enega od teh dvojčkov vzgajali v družini, kjer ne bi imel dostopa do znanja in novih izkušenj in bi se poudarjal pomen enakosti, rutine, bi bil zagotovo manj odprt od dvojčka, ki bi mu omogočili dobro izobrazbo in veliko novih izkušenj, čeprav je njun genetski material enak.
Glede tvojih primerov je tako, da je ključna kombinacija nagnjenosti in okolja. Če pogledamo na tvojem primeru otroka, ki se rodi nasilnim staršem. Takšen otrok ima lahko večjo nagnjenost k nasilju. Če otrok odrašča v zdravem, nenasilnem okolju in ne doživlja travm, bo njegovo vedenje podobno otroku, ki nima nasilnih staršev. Enako velja za druge stvari, npr. odvisnost od alkohola ali drog. Nekateri ljudje so k temu bolj nagnjeni, vendar, če alkohola ne pijejo, ne bodo nikoli postali alkoholiki.
Praviš, da si prebrala, da se osebnost lahko spremeni. To je delno res. S starostjo osebe praviloma postanejo bolj sprejemljive in čustveno stabilne, kar si opazila tudi pri sebi. Drastične spremembe pa praviloma niso mogoče. Tako recimo introvertirana oseba ne more postati ekstorvertirana, lahko pa se recimo nauči tehnike, s katerimi si pomaga, da se lažje obnaša bolj "ekstrovertirano", kadar je to potrebno. Drastične spremembe osebnosti so pogosto znak bolezni (npr. hude depresije, demence, nekatere vrste raka ...), poškodb možganov ali stranskih učinkov zdravil. V tem primeru je nujno, da oseba dobi strokovno pomoč.
Do neke mere lahko na svojo osebnost vplivamo tudi sami. Ne moremo je drastično spremeniti, lahko pa poudarimo določene lastnosti, oziroma se pomaknemo bližje drugemu polu. Z izobrazbo lahko postanemo bolj odprti, s tehnikami za sproščanje in uravnavanje čustev bolj čustveno stabilni, z razmišljanjem o sebi ter izboljševanju svojih družabnih spretnosti pa bolj sprejemljivi. To lahko na osebo vpliva pozitivno, saj so nekatere lastnosti v družbi bolj zaželjene in si lahko s tem izboljša svoje življenje.
Pretvarjanje, da si nekdo drug kot si, pa seveda naredi ljudi nesrečne. Če je nekdo introvertiran, bo nesrečen, če se bo silil, da je ves čas z ljudmi. Če je nekdo manj odprt, je zanj preizkušanje novih stvari ves čas (npr. potovanja) zelo stresno.
Moje mnenje je, da gre pri osebnostnih glow upih za to, da
- ljudje poudarijo pozitivne lastnosti, ki so jih že imeli,
- dosežejo spremembe osebnosti, ki so značilne za določeno starost,
- si postavijo cilje, ki so v skladu z njihovo osebnostjo oziroma najdejo načine, da dosežejo svoje cilje, brez da se pretvarjajo, da so nekdo drug,
- se prestavijo v okolje, kjer so njihove osebnostne lastnosti zaželjene in jim prinašajo koristi.
Upam, da ti to vsaj malo dogovori na tvoje vprašanje.
Več si lahko prebereš tukaj:
- https://www.verywellmind.com/are-personality-traits-caused-by-genes-or-environment-4120707#:~:text=The%20fact%20that%20children%20exhibit,to%2060%25%20due%20to%20genetics.
- https://www.verywellmind.com/the-big-five-personality-dimensions-2795422
Kot si že sama pravilno ugotovila, na osebnost vpliva več različnih dejavnikov.
V psihologiji se pogosto uporablja model osebnosti imenovan Velikih pet faktorjev osebnosti (angleško Big Five). Ta model predpostavlja, da se da osebnost odraslih opisati s petimi dimenzijami, ki so lahko pri posamezniku bolj ali manj izražene. To so ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroticizem in odprtost.
Vsekakor pomembno vlogo igrajo genetski dejavniki. Ti predstavljajo od 20% do 60% osebnosti (različne raziskave so dale različne podatke). Npr. otroci, ki imajo introvertirane starše, bodo z večjo verjetnostjo tudi sami introvertirani. Podobno velja za druge dimenzije.
Seveda pa ima tukaj pomemben vpliv tudi naše okolje (npr vzgoja, širša družba, mediji ...) in naše aktivnosti. Dober primer je odprtost (ki je povezana z željo po preizkušanju novih stvari, željo po znanju, sprejemanju različnosti ...). Če bi recimo enojajčna dvojčka imela starša, ki sta zelo odprta, nato pa bi enega od teh dvojčkov vzgajali v družini, kjer ne bi imel dostopa do znanja in novih izkušenj in bi se poudarjal pomen enakosti, rutine, bi bil zagotovo manj odprt od dvojčka, ki bi mu omogočili dobro izobrazbo in veliko novih izkušenj, čeprav je njun genetski material enak.
Glede tvojih primerov je tako, da je ključna kombinacija nagnjenosti in okolja. Če pogledamo na tvojem primeru otroka, ki se rodi nasilnim staršem. Takšen otrok ima lahko večjo nagnjenost k nasilju. Če otrok odrašča v zdravem, nenasilnem okolju in ne doživlja travm, bo njegovo vedenje podobno otroku, ki nima nasilnih staršev. Enako velja za druge stvari, npr. odvisnost od alkohola ali drog. Nekateri ljudje so k temu bolj nagnjeni, vendar, če alkohola ne pijejo, ne bodo nikoli postali alkoholiki.
Praviš, da si prebrala, da se osebnost lahko spremeni. To je delno res. S starostjo osebe praviloma postanejo bolj sprejemljive in čustveno stabilne, kar si opazila tudi pri sebi. Drastične spremembe pa praviloma niso mogoče. Tako recimo introvertirana oseba ne more postati ekstorvertirana, lahko pa se recimo nauči tehnike, s katerimi si pomaga, da se lažje obnaša bolj "ekstrovertirano", kadar je to potrebno. Drastične spremembe osebnosti so pogosto znak bolezni (npr. hude depresije, demence, nekatere vrste raka ...), poškodb možganov ali stranskih učinkov zdravil. V tem primeru je nujno, da oseba dobi strokovno pomoč.
Do neke mere lahko na svojo osebnost vplivamo tudi sami. Ne moremo je drastično spremeniti, lahko pa poudarimo določene lastnosti, oziroma se pomaknemo bližje drugemu polu. Z izobrazbo lahko postanemo bolj odprti, s tehnikami za sproščanje in uravnavanje čustev bolj čustveno stabilni, z razmišljanjem o sebi ter izboljševanju svojih družabnih spretnosti pa bolj sprejemljivi. To lahko na osebo vpliva pozitivno, saj so nekatere lastnosti v družbi bolj zaželjene in si lahko s tem izboljša svoje življenje.
Pretvarjanje, da si nekdo drug kot si, pa seveda naredi ljudi nesrečne. Če je nekdo introvertiran, bo nesrečen, če se bo silil, da je ves čas z ljudmi. Če je nekdo manj odprt, je zanj preizkušanje novih stvari ves čas (npr. potovanja) zelo stresno.
Moje mnenje je, da gre pri osebnostnih glow upih za to, da
- ljudje poudarijo pozitivne lastnosti, ki so jih že imeli,
- dosežejo spremembe osebnosti, ki so značilne za določeno starost,
- si postavijo cilje, ki so v skladu z njihovo osebnostjo oziroma najdejo načine, da dosežejo svoje cilje, brez da se pretvarjajo, da so nekdo drug,
- se prestavijo v okolje, kjer so njihove osebnostne lastnosti zaželjene in jim prinašajo koristi.
Upam, da ti to vsaj malo dogovori na tvoje vprašanje.
Več si lahko prebereš tukaj:
- https://www.verywellmind.com/are-personality-traits-caused-by-genes-or-environment-4120707#:~:text=The%20fact%20that%20children%20exhibit,to%2060%25%20due%20to%20genetics.
- https://www.verywellmind.com/the-big-five-personality-dimensions-2795422
2
filozof
Res se ti zahvaljujem za tako obsežen odgovor! Lp
Moj odgovor:
2010girlyyyy
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(167)
Srednje.
(125)
Ni mi všeč.
(34)
.png "Druščina 5"){kind=small}
