Zamislila sem se. Kaj, če Eric nima prav? Kaj, če ne bo nič v redu?
Nato sem se spomnila. Moj oče se danes odseli.
“Oprosti Eric, mislim, da bom mogla iti,” sem rekla in vstala.
“Zakaj? Ostani še malo. Prooooosim!”
“Ne morem.”
Ko je opazil, da se ne šalim, se je zresnil in se usedel na posteljo.
“Zakaj moraš iti?”
“Oprosti Eric, moj oče se danes odseli,” sem dejala v joku.
Čez trenutek sem se znašla v njegovem objemu.
“Kar jokaj. Zjokaj se,” mi je govoril in me potrepljal po hrbtu.
Prijela sem njegovo roko. In jo močno stisnila. Usedel se je.
Eric je razmišljal. Zaenkrat je edini, ki je Eleonori v oporo. Nikogar nima. V šoli je izgubila vse prijatelje. Ravno zato jo je objel. Da ji d vedeti, da mu lahko zaupa. Da ni sama. Da ji bo pomagal prebroditi težave. Začutil je, kako je Eleonora stisnila njegovo roko. Pustil ji je. Njeno glavo si je položil na ramo. Jokala je že kakšnih deset minut.
“Jokaj, kolikor želiš. Naj gre ven vse, kar je zlobnega,” ji je prišepnil.
Naprej je razmišljal. Kako se mora počutiti Eleonora. Kako so ji starši lahko naredili kaj takega. Kmalu je minila ena ura, odkar je začela jokati.
Eric me je poljubil. Roke sem mu prepletla okoli vratu. Sedela sem mu v naročju, on pa me je držal. Začutila sem, da postajam utrujena. Zaprla sem oči.
Eric je Eleonorine roke previdno odpletel s svojega vratu. Spečo jo je položil na posteljo. Pretegnil se je, nato pa se ulegel zraven nje. Objel jo je in skupaj sta zaspala. Objeta.
Eric se je zbudil pred Eleonoro. Še vedno je spala. Že tri ure. Gotovo je izmučena. Poljubil jo je na čelo.
Odprla sem oči. Ugotovila sem, da sem še vedno na varnem, v Ericovem objemu.
“Lahko grem s tabo, če želiš,” se mi je ponudil.
“Rotim te, da greš z mano!”
Zasmejal se je.
“Popoln fant si,” in sem ga poljubila.
“In ti si popolna punca.”
“Nisem, če pa sem eno uro jokala v tvojem objemu.”
“Če ti nisi popolna punca, potem jaz nisem popoln fant.”
“Si popoln fant. In po tvojem mnenju sem tudi jaz popolna punca.”
“Greva?” je vprašal.
“Čimprej.”
Vstala sem in se razgledala po sobi.
“Res imaš lepo sobo.”
“V redu je za preživet.”
Prvič v tem dnevu sem se nasmejala. Ko sem videla svoj odsev v ogledalu, sem nemudoma pograbila glavnik, ki sem ga zagledala na polički in se počesala. Lase sem si spela v čop, da mi ne bi šli na živce. Njegovih staršev ni bilo doma, saj so odšli na obisk h prijateljem. Pripravil mi je pozen zajtrk (ura je bila namreč že dvanajst). NA hladilniku sem zagledala listek, pripet z magnetkom.
“Eric, listek imaš na hladilniku!” sem zaklicala.
“Ah, najbrž je samo mamin seznam za trgovino,” je zavzdihnil.
Pa ni bil.
Prebral je na glas:
“*i*Eric!*i*
*i*Tvoja mama je v zadnjem trenutku danes izvedela, da mora na nujno službeno pot. Šel sem z njo. Ne bo naju tri tedne. Filip je v varstvu pri starih starših, ti pa si star dovolj, da si doma sam.*i*
*i*Oči*i*”

“No, očitno bom sam.”
“Delala ti bom družbo, če želiš.”
Naslonila sem se nanj.
“Vedno bom vesel tvoje družbe.”
“Greva zdaj?” sem ga vprašala.
Pokimal je. Huh, sedaj moram domov. In Eric gre z mano. Vsaj on bo.
Hodila sva po sivi cesti, ki ji kar ni bilo videti konca. Vmes sva se malo pogovarjala, večinoma pa sva bila tiho.
Končno sva prispela. Odprla sem vrata. Bolt je že čakal pred vrati in mahal z repom.
“Greva gor,” sem rekla Ericu, brez da bi pozdravila starše.
Odšla sva po stopnicah.
Eric ni vedel, kaj naj reče. Stanje v njihovi hiši ni bilo ravno najboljše.

*b*Nedelja zvečer*b*
Pri svoji družini se nisem počutila najbolje. Ura je bila pol enih zjutraj, jaz pa še vedno ne spim.
Vzela sem telefon in napisala Ericu: *b*Si še pokonci?*b*
Telefon mi je zapiskal.
*b*Ja. Ne morm zaspat.*b*
*b*Js tud ne. Loh pridem k teb?*b*
*b*Ja, loh. Tastarih itak ni doma, js se pa itak sam premetavam po postli*b*
*b*Pr teb bom čez pol ure:)*b*
*b*Čakam te<3*b*
Vstala sem iz postelje. Vzela sem šolsko torbo, ker je jutri šola. Vzela sem še eno vrečo, ki sem jo našla na tleh in vanjo nametala čista oblačila. Na listek sem napisala: Šla sem k Ericu. Lp, Eleonora
S koščkom lepilnega traku sem ga prilepila na svoja vrata in odšla. Pri Ericu sem bila v dvajsetih minutah. Ko sem pozvonila, je že v pol minute stal pred mano. Vstopila sem.
V postelji sva zopet zaspala v objemu.

Zjutraj naju je zbudila nadležna budilka, ki nama ni pustila spati. Ura je bila šest, šola pa se začne ob pol devetih. Zdaj imava čas zase. Samo za naju.
Eric me je poljubil. Nisem se odmaknila. Poljub je bil dolg, skoraj mi je zmanjkalo zraka. Vstala sva. Eno roko sem mu obesila okoli vratu, drugo pa sem sklenila okoli njegove. Objel me je okoli bokov in me dvignil. Usedel se je na posteljo in me strastno poljubljal.
Oh, zares me ljubi! In jaz njega, seveda!
Minila je ena ura. Ena ura poljubljanja. Legla sva na posteljo. In se še naprej poljubljala. Vsak poljub je bil strasten, vroč in dolg. Nihče od naju ni želel, da bi se to kdaj končalo.
“Eric, ura je sedem! Ena ura je minila!”
“Oh, neeee!”
Še enkrat me je poljubil.
“Z veseljem bi se še poljubljala s teboj, moj princ na belem konju, ampak morava v šolo!”
Vstala sva in se počasi uredila. Ampak res počasi.

V šolo sva prispela še pet minut prej! Ha, čudno, kajne? Vsaj po tem, ko sem dvakrat zamudila. Vse oči so bile uprte vame. Nisem več prenesla tega. Oči so se mi vedno, ko je nekdo pokazal name, orosile, ampak sem se nekako uspela zadržati, da nisem zajokala.
Vsi so me zafrkavali. Nisem več zdržala.
______________________________________________
Ooooojjjjjjjjjjjjjjj!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
Jaaaaaaaaaaaaaa dolg delčeeeeeeeek!!!!!!!!!!!!!!!!!!Kmal pride nooooov!!!!!!!!!!!!!
P.S.: Da ne bi komu na pamet padl da sm js kadrkol kšnga fanta kušnla!:rage: I hate some boys