Ikona Ikona Ikona Ikona
pepca oblacek

Teta Justi

Hola!

Pišem prvič, ampak res upam, da odgovoriš. Meni je zadnjih nekaj mesecev zelo težko. Ne morem se skoncentrirati, težko spim, zadnje dni zelo malo jem, sem pod stresom, ne morem se učiti ... Pred nekaj tedni pa sta se name začela spravljati še dva sošolca zaradi tega, ker smo v družini revni. Zdaj nimam več volje do ničesar, večinoma sem žalostna, ali pa ne čutim nič, vedno bolj se zapiram vase in nič več me ne osrečuje ... Veliko razmišljam o samomoru, pred nekaj časa sem se tudi rezala, ampak sem nehala, ker je za to izvedela mami. Zdaj ves čas razmišljam o tem, da bi se še bolj rezala ali si naredila še kaj hujšega ... Lahko bi napisala še več, ampak res ne najdem besed. Prosim, pomagaj, ker to se ne sme več nadaljevati!

Dora

Čavči, Dora!

Prvič sva v navezi, pa sva se že ujeli. Popolnoma se strinjam s teboj, da se to ne sme več nadaljevati. Konec je z rezanjem, z depro, s stresom, nespečnostjo in  s črnimi mislimi. Najprej – preteklo leto, leto korone,  je bilo res prav pasje za tiste bolj občutljive. Strah pred boleznijo, prepovedi in omejitve, šola na daljavo, omejevanje stikov s prijatelji, sošolci, sorodniki, negotovost, izgube služb, socialne stiske so nas vse zaznamovale. Kepo v želodcu in pritisk v prsih so čutili prav vsi, tudi tisti z najbolj močnimi živci, tisti, za katere bi si mislila, da jih prav nič ne more pretresti ali potisniti z začrtane poti v življenju.

Celo sosed Milivoj, za katerega bi, sodeč po njegovem notranjem miru in jasno začrtani življenjski poti, rekla, da je trden kot skala, je občasno deloval brezvoljno, kot nekdo, ki ne ve, od kod je prišel in kam gre. Delal je kroge okrog bloka, posedal na klopci za njim, se nemirno prestopal z noge na nogo, kot da bo startal tek na 3000 metrov, a potem nikamor ni šel. Že tako redkobeseden je zadnjega pol leta še manj govoril. Zdaj ko epidemija popušča in se rahljajo omejitve, se počasi vrača, kot da bi bil nekje daleč, v nekem drugem, a nič kaj prijetnem svetu. Še dobro, mi je oni dan dejal, da gre zadeva h koncu, saj sem začel igrati človek, ne jezi se sam s seboj in sam proti sebi.

Verjetno je tudi tebe, draga Dora, ne da bi se sama zavedala, vse to okrog nas še bolj prizadelo, iztirilo, še posebej, ker si bolj občutljiva, negotova in manj samozavestna. Ne prva, ne zadnja, ne edina nisi, ki ne poka od samozavesti, kar ne  pomeni, da si v čemerkoli slabša od drugih. Pravzaprav si, čeprav se ti bo to zdelo malo čudno, boljša od marsikaterega, ki poka od nadutosti, samozavesti in samopoveličevanja. Boljša od tistih, ki se spravljajo nate, ker si materialno šibkejša. Si zato čustveno in človeško bogatejša, onadva pa sta revčka, ki bosta prej ali slej na lastni koži občutila, kako krivično je bilo njuno ravnanje. V življenju se vse stvari obrnejo in vrnejo. Težko je biti reven, vem, a ni sramota. Hujša je revščina v srcih in glavah. Včasih je to težko sprejeti, sploh ko vidiš, kaj vse si nekateri lahko privoščijo, in povrhu vsega se s tem bahajo in druge ponižujejo, toda, kot pravijo, sreča je opoteča, in mnogi, ki so rojeni s srebrno žlico v ustih, z njo v življenju srebajo grenko, grenko juho.

Počasi boš spoznala, da je veliko bolj vredno od polnih žepov imeti polno življenje, prijatelje, dobre odnose, znanje, uspeh v šoli. Zato zapiranje vase in čemernost ne bosta nič kaj pomagala. Poskušajva takole. Odprtih oči, odprtega srca poskušaj nekaj časa iskreno gledati svet okrog sebe in iskati lepo v sošolcih, znancih, prijateljih. Ne z vnaprejšnjim odporom, češ, saj ni nič lepega in dobrega, ker to kratko malo ni res. Samo iskati je treba in skleniti je treba – ne, nič me ne bo zlomilo, nič me ne bo ustavilo v iskanju lepega in dobrega. Najbrž prvi dan tega novega potovanja ne bo uspešen, a nikoli ne veš. Samo ustaviti se ne smeš. Če ne iščeš, ne najdeš. Zelo preprosto. Kakšen dan bo lepši, kakšen slabši, kakšen uspešnejši, kakšen polomija, kakšen nasmejan, kakšen siv, kakšen osamljen, kakšen poln ljubih ti obrazov, kakšen za pozabo, kakšen za večni spomin …

Justi
Objavljeno v junijski številki Pila 2021

Obvestila

1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"

Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!

Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

AKTUALNO

Kaj imata skupnega Tina Maze in Ana Praznik

Tina Maze in Ana Praznik sta uspešni in znani Slovenki, ki jima je skupno tudi, da sta bili ... več

Vpiši se


Nov uporabnik | Pozabljeno geslo

ZADNJA ŠTEVILKA

November 2024

gumb

Revija
Izid: 8. 11. 2024

POSVOJI ŠNOFIJA!

PILOVA LESTVICA

Domača
1. Joker Out - Carpe Diem
2. Joker Out - Barve oceana
3. Luka Basi - Skrito v raju
4. Fehtarji - Štorklje
5. Maraaya - Nebesa

Tuja
1. Miley Cyrus - Flowers
2. Benson Boone - Beautiful Things
3. Sabrina Carpenter - Please Please Please
4. Billie Eilish - BIRDS OF A FEATHER
5. Hozier - Too Sweet

GLASUJ ZA NAJ SKLADBO

Domača

1. Fehtarji: Štorklje
2. Firbci: Brajde
3. Ines Erbus: Ranjeno srce
4. Joker Out: Bluza
5. Luka Basi: Skrito v raju
6. Luka Basi & Nastja: S tabo
7. Maraaya: Zlata ribica
8. Maraaya: Nebesa
9. Nina Pušlar: Malo, malo
10. Siddharta: Prepovedana

Tuja

1. Benson Boone: Slow It Down
2. Billie Eilish: BIRDS OF A FEATHER
3. Chappell Roan: Good Luck, Babe!
4. Damiano David: Born With A Broken Heart
5. Hozier: Too Sweet
6. Lady Gaga & Bruno Mars: Die With A Smile
7. Liam Payne: Teardrops
8. Myles Smith: Stargazing
9. Rosé & Bruno Mars: APT.
10. Sabrina Carpenter: Please Please Please

Pogosta vprašanja

Iščeš odgovore na vprašanja, kot so "Kako se naročim na revijo Pil?", "Kako se registrirati?", Kakšna so pravila obnašanja na Pilovi spletni strani?" in "Kam vnesem naročniško številko?" Klikni na spodnji gumb in najdi odgovore!

Oglas

KNJIŽNA LESTVICA

Knjižna
1. J.K. Rowling - Harry Potter 7: Svetinje smrti
2. Desa Muck - Blazno resno o šoli
3. Mateja Gomboc - Sposojena babica Štefi
4. Enid Blyton - Pet prijateljev: Znova na Kirrinovem otoku
5. Karen M. McManus - Eden od nas laže

NAKLJUČNI VIC

Taksist

V temni noči taksist pobere osamljenega pešca. Med vožnjo molčita, po dobrih desetih minutah pa potnika nekaj zanima, zato narahlo potrka taksista po rami. Ta zakriči, izgubi oblast nad vozilom, se skoraj zaleti v avtobus, a se v zadnjem hipu uspe rešiti s sunkovitim obratom volana. Taksi nato poskoči čez visok robnik na pločnik, kjer taksistu končno uspe ustaviti avto nekaj centimetrov pred izložbenim oknom. Sledi trenutek tišine. Potnik se prestrašeno opraviči: »Oprostite, nisem si mislil, da vas bo moja kretnja tako prestrašila ...« Ko voznik pride k sebi, mu odgovori: »Pravzaprav niste krivi vi ... Danes je moj prvi dan v službi taksista, prej sem pa 20 let vozil mrliški avto.«

BMTH&ID fan, 11 let