Mozes in Igbo sta se odločila, da morata narediti še več za Afriko. Zavedala sta se, da je še vedno veliko socialnih problemov, s katerimi se soočajo afriške države. Medtem ko sta pomagala graditi nove šole in bolnišnice, sta se zavedala, da je eno od največjih vprašanj v Afriki še vedno suženjstvo.
Mozes in Igbo sta se odločila, da bosta v sodelovanju s predstavniki afriških držav uvedla nov zakon o prepovedi suženjstva. Ta zakon bi prepovedal suženjstvo in zagotavljal zaščito tistim, ki so bili žrtve tega zločina. Mojzes in Igbo sta se lotila dolgotrajnega procesa lobiranja in prepričevanja predstavnikov držav, da podprejo nov zakon.
S pomočjo njunih finančnih sredstev in znanja o zakonodaji sta uspela prepričati veliko afriških držav, da podprejo nov zakon o prepovedi suženjstva. Skupaj so zbrali podpise in uvedli nov zakon, ki je bil sprejet v vseh afriških državah. To je bil velik dosežek za Mozesa in Igbo, ki sta se zavedala, da je suženjstvo ena od največjih krivic, ki jih je treba odpraviti v Afriki.
Z novim zakonom so ljudje, ki so bili prej sužnji, dobili pravno zaščito in so lahko zahtevali svoje pravice. Mozes in Igbo sta bila srečna, da sta lahko prispevala k temu pomembnemu dosežku za Afriko. Zdaj so se lahko osredotočila na druge projekte, ki bi pomagali ljudem v Afriki in pomagali ustvariti boljšo prihodnost za vse afriške države.