Mozes in Igbo sta se odločila, da bosta poleg šol in vrtcev zgradila tudi centre za pomoč revnim. Ti centri bodo namenjeni pomoči najbolj ogroženim ljudem v Afriki, kot so brezdomci, sirote, invalidi, stari ljudje in drugi, ki potrebujejo pomoč.
Mozes je začel razvijati načrt za gradnjo teh centrov, pri čemer je upošteval potrebe vsakega mesta posebej. Skupaj z arhitekti in inženirji je oblikoval načrte za gradnjo, ki bodo upoštevali lokalno kulturo, okolje in potrebe prebivalstva.
Medtem pa je Igbo sestavila skupino strokovnjakov za socialno delo, ki so se ukvarjali z načrtovanjem programov pomoči. Ti programi so vključevali oskrbo s hrano, zdravstveno oskrbo, poklicno usposabljanje in druge storitve za pomoč revnim.
Ko sta bila načrti pripravljeni, sta Mozes in Igbo začela z gradnjo centrov. Zgradbe so bile oblikovane tako, da so se lepo vklapljale v okolje in služile kot družbena središča v skupnosti. Poleg tega so bili centri opremljeni z vsem potrebnim za izvajanje programov pomoči.
Mozes in Igbo sta za gradnjo centrov namenila kar 189 milijonov evrov, saj sta želela zagotoviti, da bodo centri popolnoma opremljeni in bodo lahko nudili pomoč najbolj ogroženim ljudem v Afriki. Po dokončanju gradnje so centri začeli delovati in nuditi pomoč tistim, ki so jo najbolj potrebovali.