že 5. del...

Zbudila sem se na neznani postelji. Bila je mehka, kakor moja domača, a še vseeno ne prava. Malo sem se še obrnila, a sem se ustrašila saj se slišala tak zvok, kakor, da bi majhno bodalo padlo na tla z nizke višine. Pogledala sem na svoje roke in ugotovila, da sem ta grozni zvok povzročila jaz, saj sem imela roke zvezane, s pomočjo jeklene verige. Zaradi te ugotovitve, sem se le pobrala in se odpravila proti vratom sobani, da bi jih odprla. A glej, ga glej. Zaklenjeno. Kaj bom pa zdaj, sem razmišljala… Spomnila sem se neke ideje. Stopila sem pred vrata in pokukala skozi ključavnico, in ugotovila, da za vrati stoji nek stražar. Nekam čudno je bil oblečen za moje pojme, tako, da nisem več ziher če sploh je stražar. Če nekaj trenutkov sem ugotovila, da diham kar precej hitro. A kako? Saj nisem bila telesno aktivna… Takrat se mi je posvetilo! Napad astme sem imela. Joj, kaj naj… Začela sem vpiti, a se ni nič izkazalo, da deluje… Mislila, sem že, da bom umrla, a so se vrata pred katerimi je stal stražar končno odprla.

hvala vsem, ki ste prebrali :)