Iz Dnevnika Sebastiena Hebrasa, dne 21.5. 1920

Dragi Tyrone!
Še nikoli nisem bil tako razočaran kot sedaj. Mesto izgleda normalno, vse je isto, samo ljudje so se spremenili. Nihče me ne pozna več, vsi se obnašajo kot da sem tujec! Še Julienne, ljubezen mojega življenja, me je pozabila. Le šest let je minilo odkar sem odšel v vojno. Z njo sem si še dopisoval dve leti mojega časa v bojih. Le kaj se je zgodilo?
Ugotovil sem, da tudi mojega brata ni več. Prav tako ni več mojega prijetelja Noela. Oba sta bila vpoklicana in oba sta padla v vojni. Oh, kako bom pogrešal njuno družbo. Julienne, Noel, brat, VSI meščani, ki sem jih poznal, so me pozabili. To je grozno! Upam, da bom lahko spet začel svoje življenje tu.
To pa sploh ni najhujše! Vsi me gledajo z nezaupanjem. Spomnim se, da sem pred vojno pri mesarju vedno dobil zastonj kos mesa vsak teden ali po tem, ko sem pomagal. Saj razumem, da ima racioniranje svoj davek. A kar je on naredil, je pretirano. Name je poklical policijo z obrazložitvijo poskusa korupcije. Na srečo je bilo vse v redu. Nov inšpektor je kar razsoden.
Ko smo že pri novem inšpektorju; še njemu bolj zaupajo kot meni. Nek krajan, ki se mu zdi, da se me spomni, mi je povedal, da so mu priredili manjšo vselitveno zabavo. Kljub vsem poslednicam racioniranja. Res si moram prislužiti malo spoštovanja med vaščani. In seveda spet moram osvojiti Juliennino srce.

Iz Dnevnika Renanda Brosseauja, 22.5. 1920

17.5. - 22.5.

Življenje tu je lepo. Kot sem predvideval, ni veliko kriminala. Obravnaval sem le dve kraji, en napad v afektu in en primer korupcije. In to je za moje sodelavce zaposlen teden! Če bi oni videli Bordeaux...
Čas ni prav razgiban tu. Imajo nekaj gostiln, ni veliko zabavnih storitev. Zato je pa moj teden zelo poživil tisti primer korupcije. Obtoženi, (neki Sebastien Hebras) je trdil, da sta imela pred vojno z mesarjem nek dogovor, ki je bil le delno koruptiven. Tak vaški dogovor, ti-nekaj-zame-jaz-nekaj-zate dogovor. Najbolj zanimivo je bilo to, da je Sebastien govoril tako prepričljivo, da so vsi psihologi, zaposleni tu, prisegali, da govori resnico. A mene se ne da preslepiti. Čeprav je koncept takega dogovora zelo verodostojen, poznam take ljudi. Več takih primerov je bilo v Bordeauxu. Treba bo malo popaziti nanj. Moram pisati direktorju.