Solza mi spolzi po licu. Nato še ostale. »Zakaj…zakaj se je moje življenje obrnilo na glavo?« si mislim. Nisem bila pozorna, zato je veter jadrnico odpihnil na levo. V stala sem in poskušala čim bolj zavirati v desno. Ni in ni šlo. Naenkrat pa… »Aaaaa!« se zaderem in padem v vodo. Pred mano se je zameglilo. Slišala sem samo še grmenje s površja. Pred mano zagledam osebo. Samo zaprem oči.
*
»Res? Je sploh še živa?« zaslišim objokan glas. »Gospa…« pomirjujoče reče drugi glas. »Ne! Ne!« vpije ženski glas. Čisto malo odprem očesa. Še malo se zamegli nato pa zagledam mami in zdravnika. Glasno začnem dihati. »ZARJA!« me objame mami. Nasmehnem se. »Mami.« rečem hripavo. »Oh! Srčica moja! Tako me je skrbelo!« reče mami. Nenadoma se moj obraz spremeni v prestrašenega.
Zagrmi. Odprem oči. Zakašljam. Vidim, da sem na obali. Ampak to ne na naši. Temveč sem na drugi strani otoka! Želim v stati ampak ne morem. Na nogi zagledam rano. »Ah…« me zaboli. »Na pomoč! Na pomoč!« se derem na ves glas. »Pomagajte mi! Prosim!«. V gozdu zašumi. Ozrem se. »Je kdo tam?« vprašam. Zagrmi. V stala sem. »Au!« padem na tla. »Pomagajte mi. Pomagajte mi. Pomagajte mi…« ponavljam. Ne zmorem več.
Iz gozda prihaja dekle. Vstanem. »Vidim, da ti ni uspelo. Verjamem, da ti bo ratalo. Samo več truda potrebuješ. Vaja. Vaja. Vaja Zarja. Vaja te popelje do cilja.« govori Samara. »Samara. Prosim. Ne počni tega. Povej kje si! Povej mi! Ne zmorem več. Preveč te pogrešam.« žalostno razložim. »Verjamem, da me. Tudi jaz te in to zelo. Jaz ti ne morem povedati odgovora do skrivnosti. Vsak dan sem vedela, da boš ti tista, ki bo prišla do skrivnosti. Poišči. Poišči me.« začne odhajati. »Ne! Ne oditi!«.
Zbudim se. »Vaja.« rečem. Jadrnico postavim pokonci. Nategnem jadra in si pripravim veslo. »V redu…saj bo šlo.« še zadnjič zavzdihnem in se poženem v morje. Zavijem na levo. Za začetek mi gre dobro. Jadra začnejo zavirati na levo. »Ne!« želim zaviti ampak…padem v vodo.
»Poskus številka 2.« rečem. Najtežji del moram speljati. Zavijanje na desno. Vetrovni del. Že me vleče na levo. Ves trud porabim, da zavijem na desno. »Uou!!!« že spet padem v vodo.
»Poskus številka 3.«. Stečem na jadrnico in odplavam. »Zavij na desno. Zavij na desno. ZAVIJ NA DESNO!!!!!« končno zavijem na desno. »To! Juhu! Ratalo mi je!« zavpijem od veselja. »Zdaj pa samo naravnost.« si oddahnem.
----
Hojla!
Končno novi del!
Upam, da vas ne moti, ker so deli krajši. Se bom potrudila, da jutri pride novi del!
Lajk&komentar, če ti je bilo všeč!
Vaša Pomkica1:unicorn::hamster:
*
»Res? Je sploh še živa?« zaslišim objokan glas. »Gospa…« pomirjujoče reče drugi glas. »Ne! Ne!« vpije ženski glas. Čisto malo odprem očesa. Še malo se zamegli nato pa zagledam mami in zdravnika. Glasno začnem dihati. »ZARJA!« me objame mami. Nasmehnem se. »Mami.« rečem hripavo. »Oh! Srčica moja! Tako me je skrbelo!« reče mami. Nenadoma se moj obraz spremeni v prestrašenega.
Zagrmi. Odprem oči. Zakašljam. Vidim, da sem na obali. Ampak to ne na naši. Temveč sem na drugi strani otoka! Želim v stati ampak ne morem. Na nogi zagledam rano. »Ah…« me zaboli. »Na pomoč! Na pomoč!« se derem na ves glas. »Pomagajte mi! Prosim!«. V gozdu zašumi. Ozrem se. »Je kdo tam?« vprašam. Zagrmi. V stala sem. »Au!« padem na tla. »Pomagajte mi. Pomagajte mi. Pomagajte mi…« ponavljam. Ne zmorem več.
Iz gozda prihaja dekle. Vstanem. »Vidim, da ti ni uspelo. Verjamem, da ti bo ratalo. Samo več truda potrebuješ. Vaja. Vaja. Vaja Zarja. Vaja te popelje do cilja.« govori Samara. »Samara. Prosim. Ne počni tega. Povej kje si! Povej mi! Ne zmorem več. Preveč te pogrešam.« žalostno razložim. »Verjamem, da me. Tudi jaz te in to zelo. Jaz ti ne morem povedati odgovora do skrivnosti. Vsak dan sem vedela, da boš ti tista, ki bo prišla do skrivnosti. Poišči. Poišči me.« začne odhajati. »Ne! Ne oditi!«.
Zbudim se. »Vaja.« rečem. Jadrnico postavim pokonci. Nategnem jadra in si pripravim veslo. »V redu…saj bo šlo.« še zadnjič zavzdihnem in se poženem v morje. Zavijem na levo. Za začetek mi gre dobro. Jadra začnejo zavirati na levo. »Ne!« želim zaviti ampak…padem v vodo.
»Poskus številka 2.« rečem. Najtežji del moram speljati. Zavijanje na desno. Vetrovni del. Že me vleče na levo. Ves trud porabim, da zavijem na desno. »Uou!!!« že spet padem v vodo.
»Poskus številka 3.«. Stečem na jadrnico in odplavam. »Zavij na desno. Zavij na desno. ZAVIJ NA DESNO!!!!!« končno zavijem na desno. »To! Juhu! Ratalo mi je!« zavpijem od veselja. »Zdaj pa samo naravnost.« si oddahnem.
----
Hojla!
Končno novi del!
Upam, da vas ne moti, ker so deli krajši. Se bom potrudila, da jutri pride novi del!
Lajk&komentar, če ti je bilo všeč!
Vaša Pomkica1:unicorn::hamster:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
WOW!! K moana je tale Zarja! Hehe. Superca je! Tudi me ne moti, če so deli krajši, vseeno so NOOOORROO zanimivi!!
FUL FUL FUL KUL!!!
#100xkul
#1000000000xkul
#caricainpol
LYYYYY!!! OF EVER (lol)!
Sej veš...carsko k vedn'.
LP
Tvoja naj naj oboževalka!!
FUL FUL FUL KUL!!!
#100xkul
#1000000000xkul
#caricainpol
LYYYYY!!! OF EVER (lol)!
Sej veš...carsko k vedn'.
LP
Tvoja naj naj oboževalka!!
1
Joj foxyyyyy ne znam se ti zahvaliti saj si ZELO PRIJAZNA osebica tukaj!<3
Malce pa je res podoben moani hihih
LYSSSSSSSSSM!!!!!!!!!!!!
<3<3<3
Malce pa je res podoben moani hihih
LYSSSSSSSSSM!!!!!!!!!!!!
<3<3<3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
to je super:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
dobro
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Amazing! Zažigaš:fire: Bravo pisateljica!:clap::clap::clap::clap:
0
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 632 Odgovorov: 01
Mami
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mami
js sm hodla na plezanje, ampak sem nehala, ker nisem mela prjatlov tam in mi je blo ful smotan. potem sem spet hotla zacet, ampak nisem hotla bit sama tam. zvedla sm da bi moja prjatlca tut rada hodla in da tut noce sama hodet. zmenle smo se da bomo hodle skupi in zdej hodiva na treninge. sva 9. razred in tam so vsi mini otroci. najstarejsi so v 5 razredu, kar so za mene mini otroci. in so full zlobni pa to... no in dans moja prjatlca ne more it, ker je bolans in zakaj bi pol js sla ce bom sama? no in zato nimam namena it. ko to povem mamici se zacne dret na mene da kaj je z mano, kako bos bla v sluzbi... pac okej ja, sam nocem it tja med zlobne otroke.
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
v soli imam 3 prjatlce s katerimi se druzim, in pol se 2 s katerima se druzim kdaj pa kdaj ce v soli ni mojih treh prijateljic. enkrat bi morali iti na pohod in ni bilo mojih treh prijateljic in ni bilo tistih dveh. nisme hotla v solo ker bi morala na pogodu ves cas hoditi sama... mami se je spet zacela dret na mene in mogla bi it v solo, ampak me je resilo to da sem zbolela.
vse tri moje prjatlce ko sm jih uprasala kaj bi nardile na mojem mestu, so rekle da tt nebi sle v solo.
ka sm res tol glupa?
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Oglas
wowww, lovam temno čokolado, jogurt, cimet ...
Vsec mi je:clap::thumbsup::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes: