6. KLICI IN OBUPNA ZABAVA (tukaj lahko zavrtite 'Love song' - Why don't we in pa 'Why'd you only call me when your high?' - Arctic Monkeys)

Že dva tedna sta minila odkar me je Victor poljubil. Še vedno nisva govorila o tem, ampak ena stvar je bila jasna kot sonce na dan brez oblačka: bila sva več kot prijatelja.
Po pouku me je vedno počakal pred omaricami ter mi na poti in doma razlagal biologijo v kateri se je - meni v presenečenje - izkazal za naravnega genija.Seveda glede tega nisem šla tiho.
"Pa kako za boga milega ti veš vse te stvari?" sem šokirano vzkliknila, ko sva sedela na udobnih, s stiroporjem napolnjenih barvastih vrečah v moji sobi. Zasmejal se je in počutila sem se, kot bi imela v trebuhu živalski vrt. Še ena stvar, ki se zdaj pogosto dogaja.
"Saj ni težko, samo motiviran moraš biti," 'ja, kot sem bila jaz, da te še enkrat poljubim.' so dodali moji možgani in hitro sem misel pregnala stran. S tem ne bom prišla nikamor.
"Daleč naprej od neuresničljivega z našim parazitom od učiteljice, ki si niti malo časa ne vzame za razlago. Vi imate srečo, da imate za učitelja Browna" sem uporniško zajamrala in svojo nejevoljo izrazila z ustnicami stisnjenimi skupaj tako močno, da je kar malo bolelo. Ampak hej, za dramo vse. Glavo sem položila na roke, sklenjene na kolenih za oporo.
"Jah, on nam pa razloži ravno tri stvari od petnajstih v učbeniku, ostalo nam pa za nalogo nagrmadi. Pri nas si preveč časa vzame Kiki," čim je izgovoril stari vzdevek zame sem ga grdo pogledala on pa je to čisto ignoriral.
"Mimogrede, Josephine me je danes zvečer povabila na zabavo in pravi, da tudi ti lahko prideš, tako da sem privolil. Samo Mio pokliči pa jo vprašaj," je povedal z nasmehom, ki je razsvetlil celotno sobo kot plamen ognja v čisti temi. Pokimala sem v pritrdilu.
"Prav, daj mi sekundo, da mami pokličem," stegnila sem se po Zeleno mambo, ki je lenobno počivala na pisalni mizi. Med prvimi stiki v imeniku se je prikazala takoj, ko sem ga odprla. Debelo sem pogoltnila, ko sem zagledala Kylie-in stik takoj po mamičinim. Pogovor je tekel po običajnem vzorcu:
"Ojla mami!" sem zažvrgolela.
"Hej dragica!" je prišlo z druge strani s hreščenjem od časa do časa.
"Imam eno vprašanje; Josephine je mene in Victorja povabila, da greva tja. Mi dovoliš?" sem malce negotovo vprašala.
"Kdaj pa je to?" je raje vprašala v odgovor. Na mikrofon sem pritisnila roko in pogledala Victorja in mu z mimiko posredovala vprašanje.
"Ob sedmih zvečer, Mia," je odgovoril Victor čim sem odmaknila roko stran od sprejemalca glasov.
"Aha," vzela si je čas.
"Bo Kylie tam?"
Zaprla in odprla sem oči, da sem se znebila neprijetnega pritiska krivde na dnu želodca. Staršem nisem povedala za spor, ki sva ga imeli.
"Mislim, da ne. Nikoli do zdaj ni šla," pograbila sem blazino s postelje in začela mečkati robove, ki sem jih nato zgladila.
Victorjeve dlani so pokrile moje. Vedel je, da je bila to moja gesta nervoze, ki se je v meni dostikrat napihnila, ko sem bila pod stresom ali pritiskom. Občutek te tesnobe je bil dostikrat tako močan, da sem morala pograbiti blazino in vanjo zatuliti kot volkodlaki ob polni luni.
"Oprosti Kajči, ampak bojim se, da ti ne morem dovoliti," je končno po parih dolgih trenutkih sklenila mami.
"Kaj? Zakaj?" sem nejeverno pomižiknila in odrezala.
"Poglej, vem da si želiš iti, ampak to je preprosto prepozno," je z nežnim tonom razložila. To me je še bolj podkurilo.
"Zakaj si pa potem vprašala glede Kylie?!" jeza se je začela valiti na plano in je jezno sikala skozi moje besede.
"Ker vem, da ta punca ne more brez ene alkoholne pijače, če gre na zabavo in bi potrebovala, da nekdo gleda mimo njenega ramena. Skrbi me zanjo kot zate. Ne greš, pa pika. Da ne slišim več besedice o tem," z agresivnim tonom je prekinila zvezo.
S povešinimi rameni sem se obrnila proti Victorju in zmajala z glavo. Z žalostnim nasmeškom je skomignil in me objel. Počutila sem se neverjetno varno in prežeto z nepopisnim zadovoljstvom.
"Saj je v redu. Tako ali tako bo najverjetneje bedno," je zamrmral v moje lase blizu mojega ušesa.
"Sploh pa imava dobre tri ure, glede na to, da je nekaj čez pol četrto," je zaključil misel, ko sva se ločila iz udobnega objema.
"Prav. Si za igro Kač in lestev? Vem da imaš škatlo v torbi, ker je jaz nisem vzela sabo, ko sva bila v priporu. Da ne pripomnim, da je tvoja torba sumljivo pravokotne oblike," pomignila sem na njegovo torbo, ki je do trenutka pozabljena počivala v kotu ob vratih z igrivo ukrivljenimi ustnicami navzgor.
"Ah ja. Pozabil sem ti jo vrniti," je spregovoril, medtem ko se je odpravil proti omenjenemu predmetu in se popraskal po vratu. bilo mu je neprijetno, čeprav bi to lahko prebrala tudi drugače, če ne bi na pamet poznala vseh njegovih gest.
Kače in lestve so naju zaposlile dovolj dolgo, da je ob treh preminilih igrah in nekje v sredi četrte zazvonil Victorjev alarm, ki sva ga pripravila, da ne bi pozabila kdaj mora oditi, da ne zamudi. S še zadnjim objemom sva se poslovila potem pa ločila poti; on je odšel na presneto zabavo, jaz pa sem odšla pod tuš in se kasneje s prebrano polovico knjige, ki sem jo našla na polici odpravila spat pod mehke odeje.

Nenehno vibriranje me je vrglo pokonci že trinajstič zapored. Zagodrnjala sem in pogledala na zaslon. Oči so me peklensko zabolele čim sem poškilila na ekran, ki je takoj začel sevati svetlobo prikaza, ki sem jo takoj zmanjšala, da sem lahko sploh gledala. Moja ura je neomajno stala ob številki tri in šestindvajset minut, ki sem jo komaj razločila skozi komaj odprte veke. Ko sem se prebila skozi omotico sem se besno posedla ob zid na moji postelji in na obraz pustila izraz nekoga, ki je ravnokar pojedel kislo limono. BILO JE TRI V RANEM JUTRU ZA BOŽJO VOLJO!
Sporočila Victorja so bila stisnjena v eno samo vrstico, ki jo je krasila poleg njegovega imena številka triinštirideset, ki se je neomajno višala. Zgrešeni klici so zasedali naslednjo alinejo in tudi teh ni bilo ravno malo (razen če štejete število dvanajst pod majhne števke).
Že naslednjo sekundo se je na ekranu pojavil klic in lučki na moji Zeleni mambi se je zopet strgalo, ko je začela utripati kot nora. Takoj ko pa sem želela potegniti proti rdeči slikici telefončka na levi strani sem opazila ime. Kylie. Začudeno sem pomežiknila, da sem preverila, če se moja glava ne igra trikov z menoj. Ni se. Kylie-no ime z vrstico emojijev zraven je še vedno plesala po zaslonu. Naredila sem izjemo in potegnila namesto začetne leve strani proti desni. Zelenka sem prislonila ob uho in takoj obžalovala, ko sem slišala krike in glasno glasbo v ozadju.
"Kaia, res mi je žal za kar sem te obtožila, ampak to ni zaradi česar te kličem. Victor je pijan in- O MOJ BOG! Spravi se stran prase! Oprosti za tole, ehm kričanje. Daj mi sekundo, da grem na samo," sem zaslišala čisto trezni glas Kylie, ki se je drl skozi vzpostalvjeno zvezo, da bi preglasila hrup v ozadju. Sčasoma sem lahko slišala kako so se zvoki spotoma utišali - samo da so jih nadomestili drugi, ki bi jih takoj zamenjala za prejšnje.
"Victor! Kaia je na telefonu!" sem zaslišala njen ušesa parajoč vzklik.
"Kiki? Si tam?" pijan glas in kolcanje je bil naenkrat poleg plitkega dihanja in hitrih korakov zraven okornih edin zvok, ki sem ga lahko ujela.
"Ja sem. Mi lahko razložiš, zakaj me kličeš ko si pijan?!" sem zahtevala dober vzrok z njegove strani čim je vse potihnilo.
"Ni bil on. Jaz sem bila," je prišel iz ozadja pretkan in naravnost nagnusen glas Josephine.
"Moj je, slišiš? Moj. Ne boš mi ga vzela, kretenka!" bila je patetična in gravžasto dekle, to sem vedela že odkar sem z nogo stopila v šolo, ampak kljub vsemu je nikdar nisem izzivala. Zdaj sem jo želela boksniti naravnost v z make-upom prekrito čeljust in plastični nos tako močno, kot je močno magnetsko polje v bermuda trikotniku.
"Ra-ad te mam!" se je slišalo zadaj in tokrat nisem čutila, kako me je nepridobljeni spanec hotel zvleči v posteljo, ampak ravno nasprotno; počutila sem se živo in pripravljeno, da razbijem gnusobo, ki se je slinila po Victorju. Telefon je padel na tla in kmalu sem slišala besen ton Kylie, ki je presekal vse zvočne valove, ko je zarjovela nad debilko vse najbolj do najmanj inovativnih in grdih žaljivke o tem, kakšen izmeček je. Dogodku sem sledila skozi zvok, ki sem ga prejemala na drugi strani. Kylie je bila vržena ven in niti nisem bila presenečena.

~~~
Hejla!
Samo še en del dragci in dragice, pa bomo na koncu. Razmišljam, če bi naredila osem delov, da naredim še epilog. Kaj pravite? Hvala za vse srčke, ki jih puščate in vedite, da moje utripa za vaše prijazne in spodbudne komentarje! Upoštevajte ukrepe, da se čim prej znebimo Covida iz leta 2019.
Pošiljam vam košarico objemčkov kot vedno!


~Z ljubeznijo, Isla Ella Evans/Soamij