hi!
Bom sodelovala...upam, da ne bo ravno obupno . Pa, da vam bo všeč . Aja, rada bi se zahvalila vsem ki me spremlajte...Tokrat ena drugačna zgodba izpod mojih rok. Z ostalimi zgodbami bom začasno prekinila saj moram kot vidite napisai tole do konca...Lajkajte in komentirajte! Oh tole je samo uvod...
***
Njegova roka je tesno stiskala mojo, ko sva molče hodila po temni ulici. »Misliš, da nama bo kdaj uspelo?« me nenadno vpraša in se obrne proti meni. »Ja, mislim da.« sem mu odvrnila s solzami v očeh. Oba sva vedela da ni možno. Da nikoli ne bo. Nežno me je poljubljal po mokrih bledih licih, ko je v ritmu mojega srca utripala pokvarjena ulična svetilka. »Ljubim te, Anna. Ljubim te bolj kot vse na svetu. Vedno te bom ljubil.« mi zašepeta in gre s hladnimi rokami skozi moje črne lase. »Tudi jaz te ljubim.« stisnila sem se k njemu in poslušala kako je začel hlipati. Ve, da ne bom zmogla. Ve, da je konec. Počasi me spusti in me še zadnjič pogleda. Molče se obrne in se odpravi navzdol po ulici, ki je zdaj ležala tam v temi. Odpravim se v hišo in si z robčki obrišem vlažna lica. Še vedno čutim njegov poljub, njegovo toplo sapo na vratu. Še vedno slišim njegovo smejanje. Še vedno v mislih vidim naju. Ko sem bila zdrava.
»Srček, si izčrpana izgledaš…pojdi v posteljo.« »Mami, v redu sem. Mike me pelje samo po varnih krajih in pazi, da se ne izčrpam preveč. Res.« v očeh se mi naberejo solze. Spet mi bo prepovedovala reči, se obnašala kot da sem že mrtva. »Ne greš več v šolo, če želimo, da se pozdraviš moraš imeti mir in tišino.« neomajno reče in me pogleda z zabuhlimi očmi. »Kaj pa moje duševno zdravje?« kar naenkrat izčrpano rečem in si potegnem lasuljo iz glave. »VIDIŠ?NISEM ZDRAVA. IN NIKOLI VEČ NE BOM. V ŠOLI ME ČUDNO GLEDAJO, ŠEPETAJO IN TI MI HOČEŠ VZETI ŠE EDINO OSEBO KI MI NEKAJ POMENI? KI ME GLEDA KOT OSEBO?« stečem po stopnicah navzgor in se zaprem v sobo. Pogledam se v ogledalo in zagledam osebo z golo glavo, izčrpanim obrazom iz zabuhlimi očmi. Nisem več jaz. Sploh nisem več živa. Preoblečem se v pižamo in se zavijem v mehko odejo. Življenje ni pošteno. Ko najdeš pravo ljubezen ti ta začne pronicati med prsti. Kot, da mi ni usojeno. Kot da mi nikoli ne bo.
***