»Zelo ti pristaja!« vljudno reče spletična, ko se ogledujem v ogledalu. Ravnokar je dokončala še frizuro iz kitk, ki mi je dala tisto divjo naravnost. Z ličili ni pretiravala, a jih je nanesla tako, da so poudarila lepe poteze mojega obraza.
Ravno pravi čas. Pozvonilo je.
Keith je bil elegantno oblečen. Suknjič, srajca in verjetno pretirano drage hlače so ga naredile kraljevskega. Kodre je imel urejeno razmršene.
Brez pomisleka sem odslovila spletično in se ji že najmanj sedmič zahvalila za čudovito opravljeno delo. Keitha sem nato potegnila v stanovanje in ga poljubila. Objel me je okoli pasu in me potegnil bližje k sebi. Tako lepega občutka nisem doživela že lep čas.
»Pogrešal sem te Vivian. Mislil sem, da si mrtva.« je dahnila in njegova topla sapa me je požgečkala po vratu.
»Samo spala sem.« sem odgovorila med novim poljubom.
»Moja Trnjulčica.« se je zahahljal.
»Torej te ne moti, da sem vampirka?«
»Nisi se spremenila Vivian. Očitno niste vsi tako zlobni kot sem si mislil.«
»Tudi če sem se napila in te nehote prevarala z neumnim morojem.«
»Uh, kaj?« malo se je odmaknil in me pogledal v oči.
»Hišna zabava, alkohol, nek čuden fant, jaz. Lahko bi si predstavljal prizor, ko sem ga skenslala. Ampak moraš vedeti, da sem vedno ljubila samo tebe.«
»Je že v redu, saj midva s Sofio sva tudi mela neki, kar je bilo precej podobno tvoji situaciji.«
»Ne, za tisto je kriva Julya, tukaj pa sem si čisto sama. Ne bi smela toliko spiti.«
»Hej, vzemi to kot napako iz katere se boš nekaj naučila. Tudi jaz sem naredil mnogo traparij, samo pomisli na vse priležnice, tako me je sram.«
»Kaj! Oh, potem sva si pa bot.« zasmejala sem se in ga še enkrat kratko poljubila. »Pojdiva zdaj.«

»Oče najbrž ne bo ravno vesel, ker se bom narisala dol z vilinskimi princem.« sem zavzdihnila.
»Koga briga. Najina zveza ni njegova stvar. To je le med nama.« z roko v roki sva hodila po hodnikih dvora.
»Prav imaš.«
»Žal mi je za Claro.« je spregovoril po minuti tišine.
»Tudi meni. Sama je želela tako. Zdaj nimam drugega kot poskrbeti, da se njeni poslednji želji uresničita.« zavzdihnem in si poravnan gube na krilu. »Kaj pa se je sploh zgodilo potem. Spomnim se samo igle…nato pa tema do trenutka, ko sem se zbudila v ambulanti na dvoru.«
»Torej, šel sem iskat Chrys, ker sem videl, da nekaj naklepaš v zvezi z Julyo. Našel sem ga pri jezeru in ga prosil naj naju teleportira v helikopter, ki se je vedno bolj oddaljeval. Tam je zakuril strigoje, da jih je zmedel, nato pa pograbil tebe in Claro. Znova smo se teleportirali v šolsko ambulanto, tam je bilo zaradi Clarine ubodne rane vse krvavo in zdelo se je, da krvaviš ti. Mislil sem, da si umrla, ker se nisi zbudila. Potem so mi dali pomirjevala. Chrys se je onesvestil zaradi izčrpanosti. Sofia je ta čas zunaj uprizorila pravo poplavo. Razni vodni škrateljčki, sladkovodne vile, bitja, ki jih ne poznam in vodne živali, so se umešale. Julya je prenehala napadati, nihče ne ve prav zakaj. Napadi so ponehali in strigoji izginili v gozd. V desetih minutah se je vse uredilo. Ostala so le trupla. Na naši strani ni bilo veliko mrtvih, a je nepričakovani napad vseeno terjal žrtve in škodo. Šolsko poslopje je utrpelo precejšnje uničenje, zato so se z dvorom dogovorili, da smo lahko za nekaj časa nastanjeni tukaj.« je razložil Keith.
»Tukaj nekaj ni prav. Julya ne bi kar tako odšla. Ali se je sploh branila, ko sta se pojavila v helikopterju? Je bila presenečena?« sem zaskrbljeno vprašala.
»Ne in ne. Nič od tega. Bila je nekako prezizrazna.«
»To mi ni všeč, bojim se tega kar je bil njen cilj. Najbrž vključuje mene. Oziroma stoprocentno vključuje mene.« ob tem me kar zmrazi.
»Torej misliš, da Julyin cilj ni bil tvoja ugrabitev?«
»Ne, vse je samo kulisa. Vedela je, da me ne bo mogla ugrabiti. Prepričana je bila, da boste našli način, da me rešite. Vse je bila samo igra.«
»Kako si lahko tako prepričana.« Keith mi je pogledal globoko v oči.
»Nekako vem, da se ne motim. Najbrž zato, ker sta trenon in pelsin v vzporednem položaju na zvezdi hertino in junaro. Poleg tega je luna akivi v zelo zapleteni postavitvi z ostalimi nerokovimi lunami.«
»Od kje si to pobrala. Ta nebesna telesa sploh ne obstajajo.« princ se je malodane zasmejal.
»Seveda obstajajo!« sem vzkliknila.
»Aja? No kje pa?«
»Uh…« zdaj se je Keith res zasmejal. »Iskreno sploh ne vem iz kje sem to pobrala, ampak sem trdno prepričana v svoje besede.« sem iskreno povedala, princ pa je le zmajal z glavo. Pogovor o Julyi je zamrl.