Tw: Homofobia

Po dolgem šolskem dnevu sem končno prispela domov. Odprla sem vrata in vstopila v hišo. "Elis! Pridi takoj sem!" je jezno zaklicala moja mama. Zmedeno sem stopila v kuhinjo, nisem namreč imela pojma kaj sem storila narobe. "Slišala sem od Emine mame, da imaš rada punce. Je to res?!" se je jezno jezila moja mama. Tiho sem rahlo prikimala. Nisem morala vrejete mojim všesom. Emi se še posebej rekla naj nikomur ne pove o tem. Nikoli si ne bi mislila da je to povedala svoji mami. Z Emo sva bili res dobri prijateljici in zaupala sem ji, a še celo njej mi to ni bilo tako lahko povedati.... Mojim staršem nisem želela tega povedati dokler se ne preselim, kajti sem že vedla kaj bo sledilo. "Poberi se iz hiše! Ne briga me kam greš, samo pojdi! NOČEM TE VEČ VIDETI, TI OD TEGA DNE NISI VEČ MOJA HČI!!" To se je zadrla zelo glasno. Moja prijazna mama. Nekdo ki sem ga vedno imela za oporo. Srce se mi je trlo vsakič ko se samo pomislila na to. "Poberi se mi stran pri priči!" se je naprej drla in jaz sem se samo obrla in stekla iz hiše, ker smo imeli hišo zraven gozda, sem tekla v gozd. Nekaj časa sem še tako tekla, s težko tobrbo na ramenih, dokler se nisem brez sape zrušla na tla in se tiho začela tresti od žalosti, nato sem se začela jokati in moj jok je kmalu prešel v histerijo. Drla sem se jokaje, dokler nisem od izučenosti zaspala naslonejena na eno izmed dreves.